JEK 2

elip je 14. dec 2021 ob 23:23 izjavil:

Telbanc je 14. dec 2021 ob 23:18 izjavil:

elip je 14. dec 2021 ob 23:17 izjavil:

Hidro se ne bodo gradile. V nekem velikem obsegu sigurno ne.

Zakaj se ne bi, planiranih je še veliko:

TEŠ 6 da tretjino štroma, in bo treba zaprt v desetih letih..

To lahko nadomestiš z hidro.

Ajde sine, pejt, nimaš pojma.

Ne, ti nimaš pojma. Tudi podatkov ne znaš pogledati, tole so porabe industrije za zadnjih 5 let, poraba zadnje nekaj let celo pada, vir je statistični urad RS: https://www.energetika-portal.si/statis...

2020: 9.338.580 MWh
2019: 10.411.544 MWh
2018: 10.534.420 MWh
2017: 10.265.453 MWh
2016: 10.605.740 MWh

industrija porabi vsako leto več...

Ni videt.

A si ti iz unih zelenih, ki mislijo kandidirat na volitvah? Majke mi. Zadnje dve leti mamo pandemijo. Kva si našu mene da me zajebavaš?

elip je 14. dec 2021 ob 23:29 izjavil:

Nisem iz zelenih, sem predstavnik stroke. Ja prav imamo zadnje 2 leti pandemijo, vendar menda ne trdiš da imamo pandemijo že od leta 2016? Poraba zadnje 5 par let stagnira do pada, vsekakor pa ne raste.

S tako stroko, ni čudno da smo postavli Teš 6 namesto še enega bloka jek.

Če bi meli še eno jedsrko bi nasllednje leto prodajali štrom po zlatarskih cenah. Lej plin je šel v Italiji 10 x gor.

Ni res, prvič kot prvič se jedrska elekrarna ne zgradi v 1 letu, bolj 10 do 15 let. Drugič kot drugič pa zelo redko je cena na borzi večja od 120 do 150 EUR/MWh kot je lastna cena jedrske elektrarne, NEK2 bi delal še precej večjo zgubo kot jo dela teš6.

Telbanc je 14. dec 2021 ob 23:30 izjavil:

elip je 14. dec 2021 ob 23:29 izjavil:

Nisem iz zelenih, sem predstavnik stroke. Ja prav imamo zadnje 2 leti pandemijo, vendar menda ne trdiš da imamo pandemijo že od leta 2016? Poraba zadnje 5 par let stagnira do pada, vsekakor pa ne raste.

S tako stroko, ni čudno da smo postavli Teš 6 namesto še enega bloka jek.

Jaz sem teš6 javno nasprotoval že leta preden se je sploh začel graditi, povedal sem da bo delal zgubo..če bi me kdo poslušal sedaj ne bi imeli takega sranje in izgube, zdaj pa mate.

A. Smith je 14. dec 2021 ob 23:21 izjavil:

elip je 14. dec 2021 ob 23:02 izjavil:

Ne, nič ni drugače, zadeva se lahko postavi iz proizvajanja v način shranjevanja elektrike v rangu 1 minute, ne rabiš delovanja po urniku. Trenutne cene elektrike na borzi so znane, prav tako veš da se bo pojavil višek vsakič ko bo sončen ali vetroven dan. Ko je sonce in je cena elektrike po 10 do 20 EUR/MWh ali včasih celo negativna kupuješ, zvečer pa lepo prodajaš po tržni ceni, recimo 50 EUR/MWh. In tvoj prihodek bo razlika med nakupno in prodajno ceno elektrike, tako kot je to danes. Črpalne elekrarne se bodo ob več sončne in veterne energije še bolj splačale, ne pa manj kot ti trdiš. Ne, ti nimaš razdelanih konceptov glede prihodnjih generacij. Z mano se strinjajo vsi svetovni strokovnjaki ki so se s tem ukvarjali. Si pogledal video? Nisi. Če bi bi videl da še 70 let nazaj je lila pravokotnik v Ameriški mornarici pomenil biološko nevarnost. Pa tega danes 99,99 % ne ve. Ti pa trdiš da bodo ljudje 150.000 let kasneje razumeli pomen današnjega simbola za jedrsko nevarnost? Ne smeši se, vsi svetovni strokovnjaki ki so se s tem ukvarjali se ne strinjajo s tabo. Ja članek je full of shit, ne nisem, če boš uporabil kombinacijo vetra in plina bo to v vsakem primeru bolje kot samo plin. Plin generira 490 ton CO2 na TWh, veter pa samo 4 ton CO2 na TWh. Vodik ni prav dosti bolj nevaren od zemeljskega plina, če zagotoviš ustrezne varnostne ukrepe je njegova uporaba varna. Ja povroča krhkost kovin, vendar to se reši z ustreznim predimenzioniranjem debeline stene/uporaba linerja iz plastičnih materialov in kompozitov ali uporabo kompozitnega rezervoarja. Nisem predstavnik zelenih, sem predstavnik stroke, socializma in energetske revščine pa mi ne podtikaj, saj sam zagovarjam ravno obratno. Ni res, vodik je smiselen kar se tiče shranjevanja elektrike na ravni mreže (ti si pomoje zamešal s smiselnostjo pri avtomobilih, tam pa res ni smiselen, ker je električni avto 3x bolj učinkovit). Elektroliza vodika je 80 % učinkovita, stiskanje okrog 90 % učinkovito, nato pa pride plinska elekrarna pri kateri dobre izvedbe dosežejo 60 % izkoristek. Ko to pomnožiš med sabo dobiš 43 % izkoristek, kar je enak izkoristek kot ga ima teš6. Sicer je res da ima shranjevanje elektrike v obliki črpalne elekrarne 80 % izkoristek kar je 2x več od vodika, vendar vodik lahko shranjuješ za mesece vnaprej, črpalne elekrarne pa so za glajenje tedenskih do največ nekaj tedenskih nihanj. Če elektriko namesto v črpalne elekrarne shranješ v vodik to samo pomeni da rabiš 2x več solarnih panelov in veternic kot bi jih drugače rabil.

Več ali manj vse našteto Nemci že uporabljajo, pa imajo elktriko 3x dražjo od nas. Tko da hvala lepa tebi za tvoje rešitve, kar zase jih imej. O razmerju cene in koristi shranjevanja vodika se mi zdi neumno razpravljati, ker je tako zanič, na ostalo sem ti pa že odgovoril. Ampak zadeve razlagati takim, kot si ti, je brezveze. To je boj z mlini na veter. V več, kot enem pomenu.

Nemci nimajo 3x dražje elekrike od nas (glede na povprečne plače imajo celo cenejšo elektriko skupaj z davki), proizvodna cena elekrike brez davkov v Nemčiji je primerljiva z ostalimi Evropskimi državami (glej modre črte na grafu):


Nemška cena za podjetja je poceni, drago jo plačujejo samo gospodinjstva kar je ukrep politike v želji po varčevanju. Če je elektrika draga boš pač kupil A+++ stroj, drugače ga pa pač ne boš in tako dalje. Proizvodna cena je še vedno nizka. Preberi tudi to:
Why do German households pay high electricity prices if renewables are cheap?
https://www.engineeringnews.co.za/artic...

Ne, ni zanič. Pri shranjevanju vodika z dobrimi komponentami je izkoristek 43 %, kar je sprejemljivo če za shranjevanje uporabiš poceni viške solarja in vetra. Sama cena shranjevanja v vodiku je okrog 2 novozelandska dolarska centa na KWh, kar je 12 EUR na MWh (in to je 4 leti star podatek iz študije, danes še manj kot to), cena shranjevanja v baterijah pa 1,5 novozelandskega dolarskega centa, kar je 9 EUR na MWh. Torej je celo sončna energija shranjena v vodiku skupaj z ceno sončne energije še vedno 3x cenejša od jedrske. Cena solarja dandanes je 30 EUR na MWh, skupaj z shranjevanjem je 39 do 42 EUR na MWh, kar je še vedno precej manj kot 120 do 150 EUR za jedrsko. In še to, ni potrebno vse energije solarja shranjevati, precej jo lahko porabimo direktno takrat ko nastaja.
Graf za ceno shranjevanja je iz te znanstvene študije:
https://www.researchgate.net/figure/Com...

Heh, rdeči del črte so zeleni prispevki, da njihov energiewende kolhoz lahko izplačuje subvencije sončnim in vetrnicam. Ampak seveda si boš izmislil nek spin, kako da to ni res.

A. Smith je 14. dec 2021 ob 23:55 izjavil:

Heh, rdeči del črte so zeleni prispevki, da njihov energiewende kolhoz lahko izplačuje subvencije sončnim in vetrnicam. Ampak seveda si boš izmislil nek spin, kako da to ni res.

V enem delu res. Vendar to ni problem sončnih elekrarn ki se postavljo v letu 2021, ker te subvencioniranega odkupa energije več nimajo. So ga pa imele včasih in pogodbe so sklepali za 20 let vnaprej. Ko bodo te ta stare izplačali tega ne bo več. Če bi prebral link bi lahko zasledil isto (del ti bom skoriral sem, ostal del članka pa preberi na linku):
https://www.engineeringnews.co.za/artic...
"The answer is twofold. First, Germany started to invest into renewables at a time when the technologies were still expensive. Because the assets are financed on the back of 20-year offtake agreements, whose annual payment obligations are charged as a renewables levy on the electricity end-consumers, these high costs will be felt in the power system until the early 2030s. Second, household electricity prices are generally not a very good proxy for the cost of electricity generation, because they include a number of cost items that are not related to the generation source of electricity and are additionally levied with consumption taxes and levies that are not related to energy at all. In Germany, that is particularly true."

Telbanc je 15. dec 2021 ob 00:00 izjavil:

elip je 14. dec 2021 ob 23:54 izjavil:

https://slo-tech.com/forum/t591779/p740...

Drugič pa bolje beri, če bi bolj spremljal forum in prebral vsaj par strani nazaj potem komentarja ne bi spregledal.

Men je važno kolk jaz dobim položnico za štrom u kaslc za plačat, ne zanimajo me nemški hvalospevi za zeleno enerdžijo. In po kolk jo oni proizvajajo. Zakaj ne napišeš kaki so problemi z reciklažo vetrnic, recimo, če dam sam en lep primer.

Da mene en jebe u glavo z nesramno veliko ceno štroma, zame ni spodbuda k varčevanju ampak jeba u živ mozak.

Ja, položnica v kaslc bo veliko nižja če bomo postavili veliko sonca, vode in vetra kot bi sicer bila. Reciklaža vetrnic? Zadevo se zmelje in uporabi kot polnilo pri betonu/asfaltu/uporabi termoplastičnih mas ipd. Pa tudi če bi jih zakopal še vedno ne bi bilo težave glede na to da si 30 let v zameno prejemal poceni in čisto veterno energijo.

Telbanc je 15. dec 2021 ob 00:05 izjavil:

elip je 15. dec 2021 ob 00:01 izjavil:

A. Smith je 14. dec 2021 ob 23:55 izjavil:

Heh, rdeči del črte so zeleni prispevki, da njihov energiewende kolhoz lahko izplačuje subvencije sončnim in vetrnicam. Ampak seveda si boš izmislil nek spin, kako da to ni res.

V enem delu res. Vendar to ni problem sončnih elekrarn ki se postavljo v letu 2021, ker te subvencioniranega odkupa energije več nimajo. So ga pa imele včasih in pogodbe so sklepali za 20 let vnaprej. Ko bodo te ta stare izplačali tega ne bo več. Če bi prebral link bi lahko zasledil isto (del ti bom skoriral sem, ostal del članka pa preberi na linku):
https://www.engineeringnews.co.za/artic...
"The answer is twofold. First, Germany started to invest into renewables at a time when the technologies were still expensive. Because the assets are financed on the back of 20-year offtake agreements, whose annual payment obligations are charged as a renewables levy on the electricity end-consumers, these high costs will be felt in the power system until the early 2030s. Second, household electricity prices are generally not a very good proxy for the cost of electricity generation, because they include a number of cost items that are not related to the generation source of electricity and are additionally levied with consumption taxes and levies that are not related to energy at all. In Germany, that is particularly true."

Ko si taka stroka, boš sigurno vedu, kje na Ljubljanici je hidroelektrarna in kak tip je.

Hidroelektrarna Fu%C5%BEine @ Wikipedia, sicer pa ne vem kaj ima to veze.

Telbanc je 15. dec 2021 ob 00:07 izjavil:

elip je 15. dec 2021 ob 00:05 izjavil:

Telbanc je 15. dec 2021 ob 00:00 izjavil:

elip je 14. dec 2021 ob 23:54 izjavil:

https://slo-tech.com/forum/t591779/p740...

Drugič pa bolje beri, če bi bolj spremljal forum in prebral vsaj par strani nazaj potem komentarja ne bi spregledal.

Men je važno kolk jaz dobim položnico za štrom u kaslc za plačat, ne zanimajo me nemški hvalospevi za zeleno enerdžijo. In po kolk jo oni proizvajajo. Zakaj ne napišeš kaki so problemi z reciklažo vetrnic, recimo, če dam sam en lep primer.

Da mene en jebe u glavo z nesramno veliko ceno štroma, zame ni spodbuda k varčevanju ampak jeba u živ mozak.

Ja, položnica v kaslc bo veliko nižja če bomo postavili veliko sonca, vode in vetra kot bi sicer bila. Reciklaža vetrnic? Zadevo se zmelje in uporabi kot polnilo pri betonu/asfaltu/uporabi termoplastičnih mas ipd. Pa tudi če bi jih zakopal še vedno ne bi bilo težave glede na to da si 30 let v zameno prejemal poceni in čisto veterno energijo.

On bi zakopaval.

Ne, jaz bi recikliral. Rekel pa sem da tudi če zakoplješ ni problematično saj zadeva ni nevaren ali strupen odpadek.

Telbanc je 15. dec 2021 ob 00:10 izjavil:

Ko si taka stroka, boš sigurno vedu, kje na Ljubljanici je hidroelektrarna in kak tip je.

Torej nimaš linka za reciklažo, dolgčas ti je in si pršu sem pamet prat bolj pametnim od sebe, ali pač maš link. ( Ti je google že našel tisto elektrano?)

Sem ti že odgovoril za elekrarno na Ljubljanici že v prejšnejem komentarju, ne bom še enkrat isto ti pisal. Glede na neumnosti ki jih streljaš si manj pameten, linki za reciklažo pa je tukaj:
https://www.engie.com/en/activities/ren...
https://www.weforum.org/agenda/2021/10/...
https://www.fastcompany.com/90674645/th...

Telbanc je 15. dec 2021 ob 00:00 izjavil:

Men je važno kolk jaz dobim položnico za štrom u kaslc za plačat, ne zanimajo me nemški hvalospevi za zeleno enerdžijo. In po kolk jo oni proizvajajo. Zakaj ne napišeš kaki so problemi z reciklažo vetrnic, recimo, če dam sam en lep primer.

Da mene en jebe u glavo z nesramno veliko ceno štroma, zame ni spodbuda k varčevanju ampak jeba u živ mozak.

Cena elektrike (brez prispevkov in omrežni) je odvisna od proizvodnih cen elektrarn, marž trgovcev in državnih subvencij. Če se sedaj postavimo na ceno na položnici potem mora biti ta takšna, da elektrarne in trgovci preživijo. Če je nižja jih mora subvencionirati država. Država pa smo mi. Torej, če ne plačaš dovolj preko položnice pač daš razliko preko davkov.

PrimozR je 15. dec 2021 ob 07:00 izjavil:

feryz je 14. dec 2021 ob 22:46 izjavil:

Mama mia, a ni to tehnični forum? A so samo še brezmožganski javnosektorski fikusi tukaj?

Ne, sam ne-fiksuom se ob razraščanju fikusa vedno manj da. Ker se je bolj produktivno pogovarjati s steno.

Telbanc je 14. dec 2021 ob 22:52 izjavil:

Mi ni jasno, kaj se tojk razburjate. Kolk je men znano, bo čez nekaj časa , govorimo o recimo 15 letih max. na voljo tehnologija, da bojo tele radioaktivne odpadke enostavno odvlekli v vesolje. Morda napotili proti soncu, to sam bog ve kam....bo pa možno.

Brez drugega in tretjega bloka JEK ne bo šlo. Ja tud tretjega bo treba. Kako pa mislite nafilat 2 milijona električnih avtov, na veter ??

Eni zgledate ko "utopični socijalisti".-

Pošiljati radioaktivne snovi v vesolje je neumnost, ki je na nivoju našega dvornega norčka. Je 1. nevarno, ker lahko raketa eksplodira in imaš težave z onesnaženjem, 2. zakaj bi stran metal uporabne odpadke?

A. Smith je 14. dec 2021 ob 23:21 izjavil:

To je boj z mlini na veter. V več, kot enem pomenu.

Took you a while. A ti je zdaj jasno, zakaj nas par govori, da klikajte 'predlagaj izbris'?

elip je 14. dec 2021 ob 23:29 izjavil:

Nisem iz zelenih, sem predstavnik stroke. Ja prav imamo zadnje 2 leti pandemijo, vendar menda ne trdiš da imamo pandemijo že od leta 2016? Poraba zadnje 5 par let stagnira do pada, vsekakor pa ne raste.

Kateri predstavnik katere stroke?

Telbanc je 15. dec 2021 ob 00:00 izjavil:

Men je važno kolk jaz dobim položnico za štrom u kaslc za plačat, ne zanimajo me nemški hvalospevi za zeleno enerdžijo. In po kolk jo oni proizvajajo. Zakaj ne napišeš kaki so problemi z reciklažo vetrnic, recimo, če dam sam en lep primer.

Ni nobenih problemov. Zakoplješ vetrnice takšne, kot so, job done.

Ne, sam ne-fiksuom se ob razraščanju fikusa vedno manj da. Ker se je bolj produktivno pogovarjati s steno.

Uporabnik feryz kateri je izjavil ta "mama mia" se je par postov kasneje opravičil ker je narobe odčital podatke iz grafa. Na napako sem ga opozoril tako jaz 2x, kot tudi telexdell.
https://slo-tech.com/forum/t591779/p740...

Pošiljati radioaktivne snovi v vesolje je neumnost, ki je na nivoju našega dvornega norčka. Je 1. nevarno, ker lahko raketa eksplodira in imaš težave z onesnaženjem, 2. zakaj bi stran metal uporabne odpadke?

To da je pošiljanje radioaktivnih snovi v vesolje neumnost sem povedal tudi jaz, prav nobenih neumnosti ni bilo z moje strani. To idejo z pošiljanjem odpadkov v vesolje je imel Telbanc.

Took you a while. A ti je zdaj jasno, zakaj nas par govori, da klikajte 'predlagaj izbris'?

Nobenega boja z mlini na veter ni, trditi da je vodik popolnoma neuporaben, medtem ko je njegov izkoristek enak kot je izkotistek teša6 je pač popolnoma neresno in nepošteno.

Kateri predstavnik katere stroke?

Energetske stroke.

Ni nobenih problemov. Zakoplješ vetrnice takšne, kot so, job done.

Lahko tudi. Še bolje pa je da jih recikliraš.

Mislim in bojim se, da bo cena 200€/MWh ze električno energijo v prihodnosti kar realna in prav nič posebnega.

Lahko tudi, odpadek ni strupen

A si lahko še bolj neumen.

:D

11 - 16% sestave je plastike/ojačane plastike

D3m je 15. dec 2021 ob 10:26 izjavil:

Lahko tudi, odpadek ni strupen

A si lahko še bolj neumen.

:D

11 - 16% sestave je plastike/ojačane plastike

Saj ojačana plastika ni strupena, neumen si ti, ne jaz. Če moram zbirati ali imam raje neškodljive lopatice vetrnih turbin, visoko radioaktivne nevarne jedrske odpadke ki bodo radioaktivni še 200.000 let ali pa tisoče ton pepela, dušikovih in žveplovih oksidov in težkih kovin ki se spustijo direktno v zrak v primeru teš6 bom definitivno zmeraj zbral lopatice vetrnih turbin. Edin problem zakopavanja lopatic je da zasedajo volumen na smetišču, vendar ga zanemarljivo malo glede na to koliko je vseh ostalih smeti ki se dnevno po svetu generira. Da se še temu zasedanju volumna izogneš lahko preprosto zadevo zmelješ in dodaš kot polnilo v asfalt, beton, v termoplastične mase ipd. Si vedel da plastični vrtni stoli vsebujejo velik delež polnila v plastiki (zmleta kreda in podobno) zato da porabijo manj plastike/izboljšajo togost in znižajo ceno? Namesto krede bi lahko notri filal mlevec lopatic.

"visoko radioaktivne nevarne jedrske odpadke ki bodo radioaktivni še 200.000 let"
1. številke povlečene iz kamor ponavadi sonce ne posije
2. to boš žiel še maks. 100 let, tako da te potem ne bo motilo (pa ne se zgovarjat na otroke, ni gotovo, da jih boš imel).

"Edin problem zakopavanja lopatic je da zasedajo volumen na smetišču, vendar ga zanemarljivo malo glede na to koliko je vseh ostalih smeti ki se dnevno po svetu generira. Da se še temu zasedanju volumna izogneš lahko preprosto zadevo zmelješ in dodaš kot polnilo v asfalt, beton, v termoplastične mase ipd. Si vedel da plastični vrtni stoli vsebujejo velik delež polnila v plastiki (zmleta kreda in podobno) zato da porabijo manj plastike/izboljšajo togost in znižajo ceno? Namesto krede bi lahko notri filal mlevec lopatic."

Kaj pa potem, ko boš po 20-ih letih ta asfalt frezal/odstranil s ceste, kam ga boš dal?! Že tako svinjamo naravo z mikroplastiko, ti pa imaš idejo še večjega svinjanja.
Patentiraj ta tvoj "mlevec" lopatic, boš 2x obogatel. Vso svinjarijo ne moreš filat v plastiko, zaradi tehnologije in s tem poslabšaš mehanjske lastnosti izdelka.

1. številke povlečene iz kamor ponavadi sonce ne posije
2. to boš žiel še maks. 100 let, tako da te potem ne bo motilo (pa ne se zgovarjat na otroke, ni gotovo, da jih boš imel).

1. Seveda ne. Razpolovna doba plutonija je 24.100 let, v tem času plutonij ne izgine, ampak se samo njegova radioaktivnost zmanjša za polovico. Tako da vsaj 10 razpolovnih dob, kar je 241.000 let.
https://www.google.com/search?q=plutoni...
2. Kaj pa če jih že imam? Je res zrelo in odgovorno da z našimi nevarnimi odpadki obremenjujemo tisoče generacij za nami?

Kaj pa potem, ko boš po 20-ih letih ta asfalt frezal/odstranil s ceste, kam ga boš dal?! Že tako svinjamo naravo z mikroplastiko, ti pa imaš idejo še večjega svinjanj

Kam boš dal asfalt? Uporabil ga boš za izdelavo novega asfalta, si vedel da je 80 do 100 % vsega asfalta recikliranega?
https://pavementrecyclers.com/what-is-a...
https://www.americanasphalt.com/how-is-...

Patentiraj ta tvoj "mlevec" lopatic, boš 2x obogatel.

Ni potrebe, to je že zdavnaj bilo narejeno.

Vso svinjarijo ne moreš filat v plastiko, zaradi tehnologije in s tem poslabšaš mehanjske lastnosti izdelka.

Tam kjer danes filajo polnilo (mleta kreda), torej vrtni stoli, lončki za rože, klopi za parke in podobno lahko filaš tudi mlevec brez da bi se končni izdelek obnesel slabše kot se sedaj (kvečjemu boljše, kajti določen delež je steklenih vlaken ki izboljšajo lastnosti plastike). 10 % mlevca v plastiko bi šlo brez problema, morda celo več.

elip je 14. dec 2021 ob 22:26 izjavil:

Trivialni problem, pa ga kljub temu tisoče znanstvenikov po vsem svetu v 50 letih ni uspelo rešiti? Seveda ne. Problem ni trivialen.

Kako in z čim jim boš povedal da je tam radioaktivnost? A misliš da če boš uporabil današnji simbol za radioaktivnost da bo čez 100 let še vedno razumljen? Morda čez 100 let ja, kaj pa čez 1000 let? Kaj pa čez 50.000 let? Kaj pa čez 150 tisoč let? Razpolovna doba plutonija je 21.000 let, in to ni doba ko svar izgine, ampak samo njena radioaktivnost pade na polovico prvotne vrednosti..

Zakaj pri zdravi pameti bi puščali simbole, ki vemo, da se spreminjajo in marsikdo jih še zdaj ne pozna?

Rešitev zagate je enostavna.

elip je 15. dec 2021 ob 09:27 izjavil:

Uporabnik feryz kateri je izjavil ta "mama mia" se je par postov kasneje opravičil ker je narobe odčital podatke iz grafa. Na napako sem ga opozoril tako jaz 2x, kot tudi telexdell.
https://slo-tech.com/forum/t591779/p740...

Kaj ima to veze z mojim postom?!

elip je 15. dec 2021 ob 09:27 izjavil:

To da je pošiljanje radioaktivnih snovi v vesolje neumnost sem povedal tudi jaz, prav nobenih neumnosti ni bilo z moje strani. To idejo z pošiljanjem odpadkov v vesolje je imel Telbanc.

Čeprav ti, žal, uspeva precej dobro, se tema vseeno ne vrti okrog tebe. Tisti odgovor ni bil namenjen tebi, tako da ni potrebe, da ga omenjaš. Glede neumnosti pa raje ne bi...

elip je 15. dec 2021 ob 09:27 izjavil:

Nobenega boja z mlini na veter ni, trditi da je vodik popolnoma neuporaben, medtem ko je njegov izkoristek enak kot je izkotistek teša6 je pač popolnoma neresno in nepošteno.

Seveda je. Če ne bi bilo boja z mlini na veter, ti ne bi imel vsake 3 dni nov račun in _STALNO_ nabijal _ISTE_ zablode. Medtem ko se ~10 ljudi stalno, z viri in številkami, trudi pokazati, kako zmotne so tvoje predstave. Če to ni boj z mlini na veter, ni nič.

Vodik realen?

elip je 15. dec 2021 ob 09:27 izjavil:

Energetske stroke.

Right. Katere stroke pa, katero področje? Uprava za obnovljive vire energije? Uprava za hidroenergijo? Kakorkoli že, daj jajca na tnalco in povej, kdo si, kakšne so reference, itd. Nabijanje v prazno, med službo, na davkoplačevalskem denarju, je super fino in fajn, obenem pa rakrana današnjega sveta. Če nisi sposoben dati teh referenc, je tvoje mnenje vredno toliko, kot lanski sneg. Da ne omenjam, da si bil že strojnik in se mi zdi da še ene par drugih poklicev. Škoda, da so tisti prispevki brisani oz. pod drugimi nicki.

elip je 15. dec 2021 ob 09:27 izjavil:

Lahko tudi. Še bolje pa je da jih recikliraš.

Za tele tvoje blodnje sem že pred tedni napisal odgovor, ampak je bil žal post brisan. Še enkrat se mi ne da, takrat se mi še sanjalo ni, kakšna zguba časa je odgovarjanje tebi (yet here I am...). Višek zablode je pa jasno že to, da bi z epoksijem ojačana steklena vlakna mešal v termoplaste. Ker to res dela super.

D3m je 15. dec 2021 ob 10:26 izjavil:

Lahko tudi, odpadek ni strupen

A si lahko še bolj neumen.

:D

11 - 16% sestave je plastike/ojačane plastike

Po masi mogoče ja. Kaj pa po volumnu?

telexdell je 15. dec 2021 ob 10:29 izjavil:

In kaj je pri ojačani plastiki strupeno?

Steklena vlakna. Silicosis @ Wikipedia

elip je 15. dec 2021 ob 10:38 izjavil:

...v termoplastične mase...

Lol, spet te blodnje :D

fikus_ je 15. dec 2021 ob 10:50 izjavil:

Vso svinjarijo ne moreš filat v plastiko, zaradi tehnologije in s tem poslabšaš mehanjske lastnosti izdelka.

V bistvu se v plastiko fila prekleto malo 'svinjarije'...

Če je pa želja kupca, da se fila, potem pa trpi nekaj drugega. Performance materiala (zaradi česar je količina reciklata omejena pri strukturnih kosih) ali pa izgled (zaradi česar reciklat pogosto odpade pri deko kosih, kjer bi ga v bistvu velikrat najlažje uporabili, ker mehanskih zahtev skorajda ni).

elip je 15. dec 2021 ob 17:00 izjavil:

In to je? Na dan z besedo.

Pustiš tam. Kdor se bo prikopal tako globoko, bo imel tehnologijo za zaznavanje radioaktivnih izotopov. Če ne bo pa kdo nepojasnjeno umrl. Prav veliko ljudi ne bo šlo več nazaj.

Vse to seveda velja v primeru, da pride do apokalipse in sesutja civilizacije. Če bo človeštvo to preživelo, bodo radioaktivni odpadki še najmanjši problem.

Kaj ima to veze z mojim postom?!

Vse, daj sledi debati. Ti si citiral ferzy post: "Mama mia, a ni to tehnični forum? A so samo še brezmožganski javnosektorski fikusi tukaj? Poglejte koliko jih umre za koliko.In koliko onesnažuje solar za koliko.Pa vam bo mogoče jasno."
Na katerega si ti napisal: "Ne, sam ne-fiksuom se ob razraščanju fikusa vedno manj da. Ker se je bolj produktivno pogovarjati s steno?"
Ferzy pa je to izjavil samo zato ker je narobe odčital podatke iz grafa, za kar se je kasneje tudi opravičil. In to sem ti tudi povedal.

Čeprav ti, žal, uspeva precej dobro, se tema vseeno ne vrti okrog tebe. Tisti odgovor ni bil namenjen tebi, tako da ni potrebe, da ga omenjaš. Glede neumnosti pa raje ne bi...

Neumnosti z moje strani ni bilo nobene.

Medtem ko se ~10 ljudi stalno, z viri in številkami, trudi pokazati, kako zmotne so tvoje predstave. Če to ni boj z mlini na veter, ni nič.

Vodik realen?

Ne ni boj z mlini na veter. Nobenih virov in številk nisem videl z vaše strani. Ja vodik je realen, projekti za njegovo implementacijo so že v teku.

Right. Katere stroke pa, katero področje? Uprava za obnovljive vire energije? Uprava za hidroenergijo? Kakorkoli že, daj jajca na tnalco in povej, kdo si, kakšne so reference, itd. Nabijanje v prazno, med službo, na davkoplačevalskem denarju, je super fino in fajn, obenem pa rakrana današnjega sveta. Če nisi sposoben dati teh referenc, je tvoje mnenje vredno toliko, kot lanski sneg. Da ne omenjam, da si bil že strojnik in se mi zdi da še ene par drugih poklicev. Škoda, da so tisti prispevki brisani oz. pod drugimi nicki.

Seveda se motiš, zaradi anonimnosti pa podrobnosti ne bom izdaljal, niti to nima prav nič z to debato.

Za tele tvoje blodnje sem že pred tedni napisal odgovor, ampak je bil žal post brisan. Še enkrat se mi ne da, takrat se mi še sanjalo ni, kakšna zguba časa je odgovarjanje tebi (yet here I am...). Višek zablode je pa jasno že to, da bi z epoksijem ojačana steklena vlakna mešal v termoplaste. Ker to res dela super.

Blodenj z moje stani ni, ravno obratno je, debata z tabo je izguba časa. Ja lahko bi z epoksijem ojačana vlakna mešal v termoplaste, tako kot se dandanes za ta namen uporablja druga polnila katerih glavni namen je znižanje cene plastičnih izdelkov. Za to bi se lahko uporabil tudi mlevec, poskusi so že bili narejeni in so bili uspešni (google it).

Steklena vlakna.

Ne če so vezana v epoksi smolo ali močena z vodo. Nevarna so pa tako kot vsaka druga vlakna če jih vdihneš.

Lol, spet te blodnje :D

Ni blodenj, lahko bi jih mešal namesto polnila.

V bistvu se v plastiko fila prekleto malo 'svinjarije'...

Seveda se motiš, v veliko plastičnih izdelkov ki niso močno mehansko obremenjeni se mešajo polnila (zdrobljena mleta kreda, pesek ipd) in tam bi se namesto tega lahko uporabil tudi mlevec lopatic veternih turbin. Vsaj 10 % bi se ga dalo uporabiti.

Če je pa želja kupca, da se fila, potem pa trpi nekaj drugega. Performance materiala (zaradi česar je količina reciklata omejena pri strukturnih kosih) ali pa izgled (zaradi česar reciklat pogosto odpade pri deko kosih, kjer bi ga v bistvu velikrat najlažje uporabili, ker mehanskih zahtev skorajda ni).

Niso vsi plastični izdelki močno mehansko obremenjeni veš. Kaj ti pomaga da stol zdrži 40 Mpa kadar je material čist če pa take obremenitve v praksi nikoli ne doseže. Zato mu za znižanje cene dodajajo mleto kredo, mehanska trdnost pa je še vedno zadostna. To se dela v praksi, preberi telexdellov post.

Pustiš tam. Kdor se bo prikopal tako globoko, bo imel tehnologijo za zaznavanje radioaktivnih izotopov. Če ne bo pa kdo nepojasnjeno umrl. Prav veliko ljudi ne bo šlo več nazaj.

Aha kar tako, ti si pa zihr bolj pameten od vseh svetovnih znanstvenikov ki so se ukvarjali z tem problemom. Not! Stvari niso take kot si jih ti naivno predstavljaš. Prav tako lahko stvar na površje spravi tudi močan potres in za 100.000 let onesnaži široko obmnočje.

Ne. Recimo NE vetrnim lopaticam!! Vsebujejo namreč steklo, Silicijev Dioksid, ki nikoli ne razpade!!! Plutonij vsaj razpada!!

Recimo NE jedrski energiji dokler ni cenovno konkurenčna ostalim virom in dokler ni rešeno vprašanje trajenega odlaganja jedrskih odpadkov.

Tebi se sanja ne, kaj delajo vlakna v plastiki...

Seveda se mi, za izboljševanje mehanskih lastnosti: togosti, natezne trdnosti ipd. Tebi pa ni jasno kaj delajo POLNILA v plastiki. Dostikrat so tam samo zato da znižajo ceno izdelka. In za polnilo bi lahko uporabil fino mlet mlevec veternih lopatic, sedaj se ponavadi uporablja mleta kreda do 20 %. Preberi:
https://slo-tech.com/forum/t591779/p740...

Ali pa dve nuklearki. Kar je precej bolj enostavno od alternative.

Če se dela sintetiko, je verjetno najbolj smiselno razmišljati o ogljikovodikih, ki so dovolj dolgi, da so tekoči. Stabilno tekoči pri ~50°C, da jih je enostavno shranjevati in prečrpavati. Torej da ni treba tlačnih posod, kompresorjev in podobne navlake. Metan je že bolj optimalen zaradi razmerja med C in H, ampak ni tako praktičen.

Vodik pa ni realen, ne glede na obljube kogarkoli.
En problem je npr. to, da črpalka odpove, ko se na njej nafila par avtomobilov. Pa tisti detajl od 300 barov delovnega tlaka, dostavljanje na črpalke, nimamo masovne generacije vodika, itd. itd.
Prej bodo avtomobili električni, elektrika iz jedrske, periferija pa na sintetičnih ogljikovodikih.

Glede plastike pa raje ne bom izgubljal besed.

Anonimnost me ne preseneča, more of the same, skrivanje in nabijanje. Jajc torej ni na tnalci, karavana gre dalje, gledali bomo bullshit. Grem raje nazaj na predlagaj izbris.

Ali pa dve nuklearki. Kar je precej bolj enostavno od alternative

Ne, to je precej bolj komplicirano (jedrske elekrarne so komplicirane in se gradijo po 10 ali 15 let, sosednje države ne bodo dale soglasja ipd) in 4x dražje od alternative! Prav nihče pa si ne želi imeti 4x dražje elektrike.

Če se dela sintetiko, je verjetno najbolj smiselno razmišljati o ogljikovodikih, ki so dovolj dolgi, da so tekoči. Stabilno tekoči pri ~50°C, da jih je enostavno shranjevati in prečrpavati. Torej da ni treba tlačnih posod, kompresorjev in podobne navlake. Metan je že bolj optimalen zaradi razmerja med C in H, ampak ni tako praktičen.

Lahko tudi tekoče sintetične ogljikovodike, vendar vedi da pri procesu pretvorbe v sintetične tekoče ogljikovodike dobiš 50 % manj energije kot pri kurjenju čistega vodika.

Vodik pa ni realen, ne glede na obljube kogarkoli.
En problem je npr. to, da črpalka odpove, ko se na njej nafila par avtomobilov. Pa tisti detajl od 300 barov delovnega tlaka, dostavljanje na črpalke, nimamo masovne generacije vodika, itd. i

Vodik je realen, res pa je da ne za avtomobile. Vodik je smiselen za velika čezoceanska letala, velike čezoceanske ladje in shranjevanje elektrike na ravni mreže, morda tudi za del velike težke gradbene mehanizacije. Vodikovi avtomobili drugače ponavadi obratujejo še na višjih tlakih: 700 barih. Vendar za storage na ravni mreže ne rabimo takih tlakov ker volumen ni problem tako kot pri avtu, lahko se zadovoljimo samo z 50 bar ali še manj. Lahko pa ga tudi utekočinimo, potem tlačne posode sploh niso potrebne (je pa res da je izgub nekaj več pri utekočinjenju kot pa pri stiskanju).

Prej bodo avtomobili električni, elektrika iz jedrske, periferija pa na sintetičnih ogljikovodikih.

Aja ti si mislil realnost vodika v luči vodikovih avtomobilov? Ja to pa ja, tam pa res ni realen ker ga električni avti prekosijo. Je pa vodik realen za druge že naštete stvari.

elip je 15. dec 2021 ob 10:57 izjavil:

1. Seveda ne. Razpolovna doba plutonija je 24.100 let, v tem času plutonij ne izgine, ampak se samo njegova radioaktivnost zmanjša za polovico. Tako da vsaj 10 razpolovnih dob, kar je 241.000 let.
https://www.google.com/search?q=plutoni...

Bi bilo dobro, da bi prebral linke, ki jih dajes, da potem ne bi pisal taksnih neumnosti. Razpolovna doba pomeni tocno to, da se polovica materiala spremeni v nekaj drugega, FFS. Izotop plutonija Pu239, ki ima razpolovno dobo 24klet je cepljiv material. Poenostavljeno povedano, ne bos verjel, ce ga das prevec na kup, recimo za eno dobro kepo snega, tako hitro razpade, da so v prejsnjem stoletju porabili ne-malo truda, da bi ga dovolj dolgo obdrzali skupaj, da bi pocilo se bolj. Pomeni, ce ga ima kdo shranjenega v cisti obliki za zanamce, je to za namene oborozevanja. Vsi izotopi plutonija, ce niso cepljivi, so ali cepljivi s hitrimi nevtroni (pomeni gorivo za hitre reaktorje) ali pa plodni (pomeni, ga vtaknes za nekaj casa v reaktor in se spremeni v gorivo). Ocitno, locevanje Pu239 od ostalih izotopov je prepovedano, kot je tudi raziskovanje tehnik locevanja. Ce ga imas shranjenega v kleti, kot ga imajo npr. Japonci, je to za zanamce blagoslov.

Toliko o tem, kdo bi rad dolocal strategijo drzave.

Ti ocitno ne razumes, kaj si prepisal. Daj ti se enkrat preberi svoj link.

elip je 15. dec 2021 ob 17:00 izjavil:

In to je? Na dan z besedo.

Egipčani so to zelo elegantno rešili že skoraj 6000 let nazaj. Ni potrebe odkrivati tople vode.