Znano je, da imajo velike multinacionalke veliko denarja parkiranega v tujini. Tja se nateče za plačilo licenčnin in drugih storitev povezanim podjetjem, s čimer podjetja znižajo davčno osnovo v ZDA in ustvarijo dobiček pri svojih podružnicah, ki so registrirane v prijaznih davčnih okoljih z nizko obdavčitvijo. V drugem delu te zgodbe smo ugotavljali, da je večina tega denarja fizično potem preparkirana v ZDA, a ostaja formalno v lasti tujih podjetij. Če bi sedaj hotel Apple ta denar prenesti v matično podjetje, da bi izplačal delničarje, bi bil visoko obdavčen (davek na dobiček v Kaliforniji znaša 8,84 %), delničarji pa ne preveč zadovoljni. In finančni čarovniki so iz rokava potegnili obveznice.
Apple je pretekli teden izvedel avkcijo in vpis obveznic v skupni vrednosti 17 milijard dolarjev. Ponudili so šest različnih vrst obveznic z ročnostjo od treh let do trideset let. Razmere na trgu so jim delovale v prid, saj je panika na obvezniškem trgu, ko niso varne niti države razen res največjih, poskrbela za nizke donose. Tako se je Apple zadolžil po obrestni meri 0,45 odstotka za triletne obveznice do 3,85 odstotka za 30-letne obveznice (del dolga so pridobili tudi z izdajo komercialnih zapisov, a razlika za poanto ni pomembna). To je le malenkost dražje, kot se zadolžujejo ZDA z izdajanjem zakladnih menic in obveznic, ki veljajo za najvarnejšo naložbo (risk-free). Applove delnice so od objave izplačila delničarjem in avkcije delnic pridobile 10 odstotkov, tako da so vredne okrog 440 dolarjev (še vedno precej pod lanskim rekordom okrog 700 dolarjev).
Tako se je Apple spet na legalen in eleganten način znebil plačila davka, ki bi ga morali plačati ob drugačnem ravnanju. In pravilno je, da delničarji to podprejo, saj so ravnali kot dober gospodar in maksimirali njihov vložek. Naloga države je, da čim bolj omeji tovrstne mahinacije.
