ZDA uradno s prstom pokazale na računalniške vdore kitajske vojske

The New York Times - Čeprav smo doslej mnogokrat špekulirali, da so napadi na zahodna podjetja (tudi) delo kitajskih hekerjev, kar so navsezadnje podpirale tudi neodvisne raziskave, ameriška administracija Kitajske nikoli ni neposredno obtožila internetnega terorizma. To se je spremenilo. Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost je v uradni izjavi včeraj zahteval, da Kitajska preneha napade in začne spoštovati norme za obnašanje na internetu.

To je precejšen zasuk v primerjavi z dosedanjim dogajanjem. Mandiant je v svojem poročilu, ki so ga pripravili na prošnjo New York Timesa, ki je bil skupaj z ostalimi časniki žrtev internetnih napadov, jasno okrcal Kitajsko in predstavil dokaze, da napadi prihajajo od tam. Še več, ponudili so precej prepričljive indice, da vsaj nekaj najbolj aktivnih skupin financira prav kitajska vlada oziroma da gre v nekaterih primerih za vojaške enote. Uradni Peking te navedbe seveda zanika in trdi, da so v resnici žrtve prav Kitajci.

Kakorkoli že, napadov kar mrgoli, saj vsak teden skorajda pišemo o novem, pa še to predstavlja le vrh ledene gore. Napade so primorane razkrivati le kotirajoče delniške družbe in javne agencije, medtem ko lahko o napadih na majhna zasebna podjetja le ugibamo.

Toda uradnih obtožb Pekinga doslej ni bilo, čeprav naj bi se bil Obama za zaprtimi vrati že nekajkrat pogovarjal s Kitajci, kaj bi se dalo ukreniti. Sedaj pa ameriška administracija javno pravi, da "da ameriška podjetja izražajo resne pomisleke zaradi napredne in ciljane kraje zaupnih poslovnih informacij in tehnologij, ki se dogajajo zaradi internetnih napadov iz Kitajske [... in da] mednarodna skupnost tega ne more več tolerirati." Spremembo v retoriki je sprožilo odkritje Enote 61398, ki sta jo razkrinkala New York Times in Mandiant, čeprav administracija tudi tokrat ne omenja specifično kitajske ljudske armade.

Problem kitajskega vdiranja prerašča v eno največjih jabolk spora med ZDA in Kitajsko, in to prav v občutljivem času, ko ZDA potrebujejo sodelovanje Kitajske za rešitev severnokorejskega vprašanja. Težava niso vdori posameznikov in samostojnih hekerjev, ki poizkušajo pridobiti dostop do nekaterih sistemov, ampak sistematični napadi v velikem obsegu, ki ciljajo na vse tarče in so lahko le delo velike organizirane skupine, kot je recimo kitajska ljudska armada. Pri tem seveda ZDA ne omenjajo lastnih naporov v tej smeri, kot so bili računalniški napadi na iranski jedrski program (Stuxnet), razvoj Flama ali Gaussa, pa še kaj bi se našlo.