Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Pomembmo je to, da je bila sončna elektrika včasih 20x precenjena, zdaj je pa samo še za 10x.

Vidiš vzorec?

Res je. Enkrat ne bo. Enkrat v prihodnosti!

Zakaj postane avto po nekem času ves usran, če pa ga sproti pere dež?

fikus_ je 13. okt 2017 ob 09:45 izjavil:

Panele ti čisti dež.

Dreka ti ne spere

Aha, ker se enim ne da skakat po strehi z gobico v roki, to pomeni, da paneli niso vsrani. Sicer pa pokaži mi panele na strehi bajte, ki se lahko obrnejo navzdol.

telexdell je 13. okt 2017 ob 18:26 izjavil:

Če imaš panele na strehi z naklonom tam 35°C ti bo večino umazanije z njih spral dež. Tudi, če si ti na kakšen panel poserje ptič, se bo istrebek hitro posušil in g abo odpihnil veter ali izpral prvi dež

Uf kako je fino v tvoji alternativni realnosti.

Tu in tam bo sicer pri tej "telovadbi" kdo s strehe padel, ampak ok, saj tudi v fitnesu vsake toliko koga infarkt rukne.

Okapi je 13. okt 2017 ob 20:22 izjavil:

Tu in tam bo sicer pri tej "telovadbi" kdo s strehe padel, ampak ok, saj tudi v fitnesu vsake toliko koga infarkt rukne.

Mate prav- najmanj trikrat dnevno morajo na streho zlesti profesionalni čistilci stekel kateri računajo tam 50€/m2 čiščenja.



PS- zares je skrajno čas, da se prepovedo ICE- svinjajo bolj hitro, kot utegneš čistiti.

BigWhale je 14. okt 2017 ob 07:17 izjavil:

Jaz sprasujem zato, ker sem zasledil, da marsikje priporocajo ciscenje panelov vsaj enkrat na pol leta.

Če malce poguglaš boš našel kar nekaj firm, katere se bavijo z vzdrževanjem sončnih elektrarn. Njim je pač v interesu, da bi izvajali čiščenje čim pogosteje.
Predstavljaj si, kaj imaš v pljučih ti in tvoji otroci, če se paneli na tvoji strehi tako umažejo, da jih moraš čistiti 2x letno.

vzdrževanje SE prvi zadetek na guglu

jest10 je 14. okt 2017 ob 10:24 izjavil:

Predstavljaj si, kaj imaš v pljučih ti in tvoji otroci, če se paneli na tvoji strehi tako umažejo, da jih moraš čistiti 2x letno.

Pričjih drekov zihr ne

Poleg tega imamo ljudje en tak super filter, ki se mu pravi nos, ter čiščenje pljuč s sluzjo. Če glih ne kadiš ali delaš v visoko prašnem okolju, je to dvoje dovolj.

A ni visoko prašno okolje okrog vseh sončnih panelov, da jih moramo dvakrat dnevno čistiti?

Haha 2x letno bo frajer plačeval da mu bodo spucal panele. Verjetno bodo za to zaračunal okoli 100EUR vsakič. Torej naredimo kratek izračun. 10kEUR za SE, 10kEUR za powerwall, 200EUR letno za pucanje, zavarovanje.
Jaz plačam ze 600EUR računov za elektriko na leto, s tem da se ogrevam na elektriko. Tudi če bi večino elektrike pridelal, bi še vedno moral plačati okoli 300EUR (30-40 % računa od 600EUR je priklučna moč in prispevek za obnovlive vire, v našem primeru bo pač 60-80%).
Nagradno vprašanje, kdaj se povrne investicija. Življenska doba SE in powerwall naj bo 30 let.

https://www.finance.si/8811768/Izračun-...

Res je poceni ta solarna energija, za nekaj procentov pokrivanja potreb nam bodo pokradli več kot je stal TEŠ6 s pokradenim denarjem vred.

Nemški problemi:
"Renewable electricity is proving so unreliable and chaotic that it is starting to undermine the stability of the European grid and provoke international incidents."
Vir: https://www.dissentmagazine.org/article...

Gavran je 15. okt 2017 ob 11:06 izjavil:

https://www.finance.si/8811768/Izračun-...

Res je poceni ta solarna energija, za nekaj procentov pokrivanja potreb nam bodo pokradli več kot je stal TEŠ6 s pokradenim denarjem vred.

Daj, zaupaj mi kako ti lastniki alternativnih virov kradejo? A vsakega prvega v mesecu pridejo k tebi in ti poberejo denar?

telexdell je 15. okt 2017 ob 12:05 izjavil:

Gavran je 15. okt 2017 ob 11:06 izjavil:

https://www.finance.si/8811768/Izračun-...

Res je poceni ta solarna energija, za nekaj procentov pokrivanja potreb nam bodo pokradli več kot je stal TEŠ6 s pokradenim denarjem vred.

Daj, zaupaj mi kako ti lastniki alternativnih virov kradejo? A vsakega prvega v mesecu pridejo k tebi in ti poberejo denar?

Očitno še nisi videl položnice za plačilo elektrike od blizu, ker pač elektriko plačuje mami. Gor je kar lepa postavka za OVE

fotovoltaika je cenejša kot kadarkoli in (globalno) raste hitreje kot katerikoli drug vir energije.

To0rej se lahko ukine subvencije ter garantirani odkup energije?

telexdell je 15. okt 2017 ob 12:00 izjavil:

Gavran je 15. okt 2017 ob 10:45 izjavil:

Samo zate sem poiskal slikico, posneto maja 2013, paneli so bili zmontirani oktobra 2012

In kaj si hotel s tem povedati? Da ptiči serjejo ali pač da nekdo živi v precej zaprašenem okolju? Kot je neumno sejati riž v puščavi ali izvažati hladilnike na severni pol tako je neumno postavljati sončne panele v okolju, kjer je v zraku veliko prahu.

Zakaj? Ker jih ni mogoče čistit? Tule eni na veliko razlagajo, kako so ravno puščave idealne za sončne elektrarne.

Tule ti eni samo hočejo razložiti, da je resnično življenje pogosto drugačno od idealiziranih predstav. Ko ti prodajo sončne celice, ti zamolčijo, koliko jim pade učinkovitost, če jih vsaj 2x letno temeljito ne očistiš. V normalno "umazanem" okolju. Zamolčijo ti, kakšen problem lahko predstavlja jeseni odpadlo listje. Kolikokrat moraš kidati sneg s strehe. Koliko stane zavarovanje pred točo ...

Okapi je 15. okt 2017 ob 13:37 izjavil:

telexdell je 15. okt 2017 ob 12:00 izjavil:

Gavran je 15. okt 2017 ob 10:45 izjavil:

Samo zate sem poiskal slikico, posneto maja 2013, paneli so bili zmontirani oktobra 2012

In kaj si hotel s tem povedati? Da ptiči serjejo ali pač da nekdo živi v precej zaprašenem okolju? Kot je neumno sejati riž v puščavi ali izvažati hladilnike na severni pol tako je neumno postavljati sončne panele v okolju, kjer je v zraku veliko prahu.

Zakaj? Ker jih ni mogoče čistit? Tule eni na veliko razlagajo, kako so ravno puščave idealne za sončne elektrarne.

Tule ti eni samo hočejo razložiti, da je resnično življenje pogosto drugačno od idealiziranih predstav. Ko ti prodajo sončne celice, ti zamolčijo, koliko jim pade učinkovitost, če jih vsaj 2x letno temeljito ne očistiš. V normalno "umazanem" okolju. Zamolčijo ti, kakšen problem lahko predstavlja jeseni odpadlo listje. Kolikokrat moraš kidati sneg s strehe. Koliko stane zavarovanje pred točo ...

Pozimi pa je zares tako malo sonca, da je kidati sneg s panelom podobno neumno, kot postaviti sončno elektrarno v senco pod krošnjo drevesa, da lahko nanjo pada listje.

PS hotel si obračati hišo za soncem, hotel si postaviti sončno elektrarno pod drevo (da bi nanjo padalo listje), hotel si jo čistiti dvakrat letno, hotel si kidati sneg z nje...Še en dokaz, da imajo tepčki srečo, ko si si zadnji hip premislil in nisi šel v izgradnjo.

Okapi je 15. okt 2017 ob 17:12 izjavil:

Ja, ljudje so res čudni, kam vse postavijo hiše, potem morajo pa žlebove čistit, ker se listje nabere. Ti pa kar živi v svojem fantazijskem svetu, kjer sončne elektrarne delujejo natanko tako, kot jih prodajalci oglašujejo.

Drevo ob hiši ti poleti, ko je na njem listje daje senco. Pozimi pa listje odpade in lahko sončni žarki pridejo skozi okna. Močno drevo hišo varuje pred vetrom... Torej je drevo/drevesa ob hiši pametna odločitev in čista win-win situacija. Če pa daš na streho sončne panele pa drevo pred hišo ni več pametna izbira.

Če ti je dano to razumeš, drugače pač ne. Z ali pa brez oglaševanja.

Gavran je 16. okt 2017 ob 11:23 izjavil:

Na položnici je številka računa od trgovca, ki s tem denarjem prisilno plačuje neuporabno elektriko.

Torej- ti plačuješ trgovcu, da kupuje elektriko, katera ni uporabna? Zakaj pa ne delaš kot vsi normalni- plačuješ le za elektriko, katero rabiš?

The standard measure of that shortfall in electricity production compared to nameplate capacity is the "capacity factor": the amount of electricity a generator produces in a year divided by the amount it would produce if it ran at nameplate capacity for all 8,760 hours. In 2012, German solar electricity production rose to 28 TWh from the 2011 figure of 19.3 TWh. But those solar panels would have produced 254 TWh had they run at full power for all 8,760 hours in the year, so they had a capacity factor of just 11 percent. Production from wind power, despite all the new turbines, actually declined to 46 TWh from the 2011 figure of 48.9 TWh. (Sun and wind anti-correlate, so the solar surge came at the expense of wind.) That puts the capacity factor of German wind at 17 percent. By comparison, fossil-fueled plants can achieve capacity factors of 80 percent or more. And electricity production from Germany's 12 GW of nuclear capacity in 2012 was 99 TWh, a capacity factor of 94 percent. Even though Germany's nuclear nameplate capacity was just one-fifth the size of its solar and wind nameplate capacity, those few nuclear gigawatts produced 35 percent more watt-hours of electricity than did all the wind and solar generators put together.

To get a more realistic picture of the renewables build-out, we need to think in terms of "average capacity"--the nameplate capacity multiplied by the capacity factor. By that metric, the 10 GW of wind and solar nameplate capacity added in 2012 really amounted to a measly 1.24 GW of average capacity. Compare that with the average capacity of, say, the Brokdorf nuclear reactor, whose 1.37 GW nameplate capacity would have an average capacity of 1.28 GW, generating as much carbon-free electricity as all the wind turbines and solar panels commissioned in 2012. At the current installation rate, it would take the wind and solar generator fleets some sixteen years to muster enough new average capacity to replace the 20.3 GW of Germany's 2010 nuclear fleet--with nothing to spare for the displacement of fossil-fueled electricity in the meantime.

https://www.dissentmagazine.org/article...

You seriously need to be an idiot, to switch a modern country, with few renewable sources, to renewable energy generation.

Zgleda, da bo nemčija dopila po pički iz vseh strani kmalu, ne samo družbene.

Beri in se čudi

https://www.finance.si/8811768

paste del članka:

Blagajna za subvencije se je do letos napajala iz prispevka, ki ga prek položnic plačujejo vsi porabniki električne energije. Zaradi zloma blagajne je vlada spomladi uvedla dodatne prispevke - na bencin, zemeljski plin, ogrevanje... A denarja še vedno ni dovolj. Po neuradnih informacijah niti za obveznosti do investitorjev, ki so že vključeni v subvencijsko shemo, za to se mora upravljavec sheme - Borzen - zadolževati.

A težava je širša in ne zadeva le enega leta. Pogodbe o subvencioniranju - gre za zagotovljene odkupne cene elektrike (tržna cena plus premija) ali obratovalno podporo -se sklepajo za obdobje do 15 let. Kar pomeni: tudi če ne priklopimo več niti ene sončne, vetrne ali bioplinske elektrarne, bo treba obveznosti za že postavljene plačevati še vsaj do leta 2029.

Prihaja glavni del računa...

Upoštevajoč to leto, smo za subvencije zeleni energiji do zdaj namenili dobrih 600 milijonov evrov. Tudi če ne subvencio­niramo nobene nove "zelene" elektrarne več, se bo zaradi 15-letnih pogodb ta znesek do leta 2020 povzpel na 1,5 milijarde evrov. Do leta 2029, ko potečejo zadnje pogodbe, ki so bile sklenjene letos, ta znesek preseže dve milijardi evrov. Vmes potrebe blagajne za subvencije začnejo upadati, saj se pogodbe iztekajo.

TEŠ6 proizvede tam nekje 20x več elektrike, kot vse naše sončne elektrarne skupaj. Poleta ali pozimi, podnevi ali ponoči.

Res, poštena primerjava v rangu ekofundamentalistov tukaj...

jernejl je 17. okt 2017 ob 13:01 izjavil:

Kaj pa je subvencija pri sončnih elektrarnah? Celotna odkupna cena vse tako pridobljene energije za naslednjih 15 let, ali samo premija nad tržno ceno?

Članek je iz leta 2014 in po takratni shemi se je določila cena, po kateri se bo odkupovala elektrika v obdobju 15 let. Torej se subvencionira razlika med trenutno prodajno ceno in pogodbeno ceno.
Ta shema leta 2014 že ni bila več aktualna in tudi danes ni več.So pa takrat ljudje jemali kredite, da so plačali izgradnjo sončne elektrarne firmam, katere se ukvarjajo s tem. Tako jim subvencije ne gredo v žep ampak gredo za poplačilo obresti, poplačilo glavnice kreditov, plačilo zavarovalnih premij, plačilo stroškov vzdrževanja, plačilo servisov in rezervnih delov...Podobno kot je s TEŠ. Razlika je le v tem, da je treba k TEŠ prišteti še premogovnik z vsemi stroški in izgubami vred (leta 2015 izguba 77 milijonov €).

jernejl je 17. okt 2017 ob 13:58 izjavil:

Razlika je le v tem, da je treba k TEŠ prišteti še premogovnik z vsemi stroški in izgubami vred (leta 2015 izguba 77 milijonov €).

Če pri TEŠ šteješ vse stroške, moraš odšteti tudi vrednost vse elektrike, ki jo bo TEŠ potem zmogel generirati. Če nas že zanima, koliko nas bo TEŠ stal.

Pri subvencijah bomo plačali teh 1,5 milijarde (če verjamemo članku), pa še nismo kupili nobene kWh energije. Tisto je treba še posebej plačati.

Česa iz tega mojega zapisa nisi razumel?

...po takratni shemi se je določila cena, po kateri se bo odkupovala elektrika v obdobju 15 let. Torej se subvencionira razlika med trenutno prodajno ceno in pogodbeno ceno.

PS- če tako razumeš članek potem Ojeeej...!