Forum » Znanost in tehnologija » Zakaj so solarne elektrarne prava stvar
Zakaj so solarne elektrarne prava stvar
Temo vidijo: vsi
Drava ::
Če ga pustite pri miru, bo dal sčasoma mir. Sploh pa ob oblačnih dneh, ko ni elektrike.
Nisem skos na tem forumu in zabijam čas tako kot ti. Ko mi zapaše malo odpišem, če ne pač ne. Te razumem da nočeš da pomem kakršnokoli pozitivno dejstvo o sončnih elektrarnah, ker jih for some reason ne maraš, ampak to je TVOJ problem, ne moj ali problem ostalih soforumašev.
Drava ::
Drava sej si skoraj samooskrben vse to drži. Si pameten, samo očitno ne dovolj, da bi videl da te večina trola in zajebava. Celo video si posnel, za koga??? Zdej ko sem ti povedal skrivnost bo končno mir?
Za razliko od tebe sem pameten. Ja seveda vem da večina trola, kar sem tudi jasno povedal (nekajkrat sem zapisal da naj neha že trolat). Ne štekaš pa ti celotne zadeve zgleda. V populaciji je inteligentnost razdeljena po Gaussovi krivulji, večina je povprečne inteligentnosti, nekateri so na desnem, nekateri pa na levem koncu. Že človek z povprečno inteligentnostjo je precej zabit to be honest, kaj šele tisti ki je ima podpovprečno inteligenco.
Torej konkretno: od recimo 1000 ljudi boš imel najmanj 500 takih, ki bodo nasedli na napačne imformacije forumskega trola: recimo kot primer lahko damo da marsikateri trol trdi da bodo paneli po par letih fuč in jih boš moral zamenjat, posledično je njegov zaključek da sončne elektrarne niti pod razno finančno ne splačajo. Kar je seveda popolnoma napačen zaključek, kar vemo vsi ki smo se o dejstvi dejansko pozanimali.
Ampak teh 500 ljudi od tisočih se zaradi razčičnih vzrokov kot so pomanjkanje inteligence, pomanjkanje časa in tako dalje NE BO POGLOBILO v to tematiko in bodo nasedli na te napačne imformacije forumskih trolov. Jaz pa z svojim postom kjer debunkam ta bullshit od forumskih trolov preprečim da deločen delež ljudi nasede tem napačnim imformacijam.
Seveda, tudi mojega posta ne bodo vsi tisti ki bi sicer nasedli trolu prebrali, ampak ene pol jih pa bo prebralo, kar posledično pomeni da s svojim postom efektivno obvarujem 25 % bralcev tega foruma pred napačnimi imforamcijami nekaj forumskih trolov.
Vprašanje ki se zastavlja je samo to, ali se splača investirat recimo 20 minut svojega časa da nekaj strokovnega spišem in debunkam bullshit forumskih trolov v zameno za to da 25 % bralcev tega foruma obvarujem pred napačnimi imformacijami forumskih trolov.
Odgovor na zgornje vprašanje seveda ni enoznačen: odvisno koliko ceniš dobrobit drugih v primerjavi s svojo, simple as that. Pomoje se splača investirat 20 minut. Kdo drug ki mu je vseeno za druge pa bi se mogoče drugače odločil, simple as that.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
Btw, če uspeš kje na na svoji parceli poleg hiše zakopat rezervoar velikosti 10 x 10 x 3 metre in ga segreješ za temperaturno diferenco 65 °C (recimo od 95°C do 30°C), lahko shraniš 22.750 kWh energije, MEDSEZONSKO! Konkretno to je energijski ekivalent 2275 litrov kurilnega olja (liter kurilca ima cca 10 kWh). Poleti bi segrel, nato pa pozimi samo s tem ogreval celo hišo. Rezervoar seveda močno izoliraš, če ga delaš sam imaš narejeno relativno poceni (edino bager najameš, se dobijo ponudbe za 25 EUR na uro, oziroma če koga poznaš z bagrom za gajbo piva in ustrezno protiuslugo, ne vem, ene parkrat mu zrihtaš računalnik recimo).
Seveda to je brez upošteanih izgub, nato računajmo še izgube, ampak če je zadeva solidno izolirana ti ostane shranjenih cca energijski ekvivalent 1200 litrov kurilnega olja. Če zakoplješ 2 taka rezervoarja, je to že shranjenih 2400 litrov kurilca ekivalent iz poletja čez celo zimo! Poleti z viški sončne energije fino fanj zadevo ogreješ, pozimi pa samo s tem greješ celotno hišo (ali pač dogrevaš, če je tvoja sezonska poraba preko teh 1200 litrov kurilca ekivalent). Zadeva JE IZVEDELJIVA. Če boš dal to komu delat bo seveda drago, ampak če delaš sam imaš narejeno relativno zelo poceni.
In kje na svojo parcelo poleg hiše zakopat rezervoar velikosti 10 x 10 x 3 metre niti ni nekaj nemogočega, je čisto realno in možno. No pravzaprav ga niti zakopat ne rabiš, lahko je tudi na površini, samo potem je teba varit ustrezno močno železno konstrukcijo. Bi bilo treba natančno preračunat kaj je ceneje, da ga vkloplješ al da ga narediš na površini (občutek mi pravi da bo ceneje če ga vkoplješ).
Ali pa namesto tega neumnega in precej dragega hranilnika vode zgradiš pasivni objekt oz. hišo, s totalno porabo energije pod 15 kWh/m2 na leto.
Če sam gradiš bi bila zadeva dejansko relativno precej poceni. Ti bi dejansko namesto 2 jurja vrednega hranilnika podrl celo hišo in zgradil pasivno?! Al bi raje investiral 20.000 € v obnovo fasade, namesto 2 jurja v hranilnik? Pameten si lih tako kot govoriš. Še en forumski trol pač. Next.
ducy ::
Dandanes so solarni paneli tako poceni, da je razmišljanje o solarnih kolektorjih podobno, kot bi razmišljal o parnih strojih. So še območja kjer bodo še dolgo prisotni- v toplejših pasovih, kjer ni strahu pred zmrzaljo. Tam, kjer pa lahko voda pozimi zmrzne so pa solarni paneli mnogo boljša izbira.
Solarni kolektorji niso tako huda napaka. (najboljše bi mogoče bilo oboje). Res pa je, da se je trend precej obrnil. (mogoče tudi malo marketinško)
Sicer se pa v njih (ploščatih s.k.) ne pretaka voda, da bi zmrznila, temveč zmes z Glycol-om. Tako da ni neke bojazni pred zmrzalijo. Potem je nameščen "izmenjevalec" tekočin. Mislim da je nekako tako v grobem.
Drava ::
@Drava, če že, malo razmišljaj v tej smeri...
https://www.bing.com/videos/search?q=sa...
Sem razmišljal tudi v tej smeri, pa v vodnem hranilnku vidim precej prednosti v primerjavi s tistim ki energijo shranjuje v obliki segretega peska:
- Pesek je MNOGO dražji od vode. 300 kubičnih metrov vode stane ranga 500 EUR. Pesek shrani na kubični meter 2,9 krat manj energije od vode (voda 4200 kJ/m3 na kelvin, pesek 1440 kJ na m3 na kelvin). Upoštevajmo še razliklo v povprečni temperaturi: voda ima diferenco 65°C, pesek 170°C. Torej 1,11 krat več volumna peska rabiš. Torej za shranit isto količino toplote kot pri vodi bi rabil 334 kubičnih metrov peska, kar bi pri 40 EUR na m3 stalo 13.384 EUR. Pri vodi pa 500 EUR. Torej že samo tukaj prišparaš preko 31 tisoč evrov.
- grelci ki trajno zdržijo 500°C in več so dražji od unih ki segrevajo vodo
- voda se izjemno dobro meša, v tak vodni rezervoar daš par potopnih črpalk in imaš po celem rezervoarju skoraj enako temperaturo. Recimo če imaš blizu grelca 95°C, imaš povprečno temperaturo celotnega rezervoarja ki ga stalno mešajo potopne črpalke sigurno nad 90°C. Pri pesku pa je to drugače, tam imaš grelec in je temperatura peska direkt ob grelcu res 500°C, ampak že 1 meter stran je pa maksimalno samo še 150°C (toplotna prevodnost peska je izjemno slaba). Seveda bi to lahko delno izboljšal tako da bi postavil več majhnih grelcev, kar spet povečuje kompleksnost in čas projekta. In kljub rešitvi z več grelci bi povprečno temperaturo spravil mogoče do kake 200°C.
-V teoriji bi pesek sicer tudi lahko mešal mehansko, vendar to MOČNO poveča kompleksnost sistema, čas in ceno projekta, ter zmanjša zanesljivost.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
*popravek (prihranek pri ceni vode proti ceni peska je preko 17.000 EUR, ne 31kEUR, kar je treba upoštevat še razliko v povpečnih temperaturah pri pesku in pri vodi. Pri vodi z viški poleti segreješ do 95°C, povprečna temperatura vodnega rezervoarja je preko 90°C (voda nima popolnoma eneke temprature povsod) do konca zime shladiš do 30°C. Torej diferenca je 60°C. Pri pesku imaš ob grelcu 500°C, 2 metera stran imaš še samo 50°C. Povprečno tempraturo peska imaš recimo da ti jo uspe spravit do 200°C (pesek ima izjemno slabo toplotno prevodnost) in ga do konca zime shladiš do 30°C (no v resnici še do toliko ne, ker ga zaradi slabe toplotne prevodnosti realno lahko shladiš samo do kake 50°C, razen če bi vsake 20 cm imel cev ki bi odvzemala toploto. Sam pol je spet vprašanje kakšen medij bi imel v tej cevi, vodo pri normalnem tlaku sigurno ne, ker se že pri 100°C upari. Lahko bi kaj čaral z vodo pod tlakom ali kakimi eksotičnimi kapljevinami, kar pa spet močno podraži projekt.
Skratka pri pesku lahko zadevo realno shladiš do ene 50°C. Povprečna temperatura segretega je 200°, torej pri pesku imaš diferenco 150°C.
Zdeliš diference:
150°C / 65°C= 2,3
Torej zaradi razlike v diferenci temperature pesek shrani 2,3x več energije na kubični meter, ampak zaradi manjše toplotne kapacitete pa jo shrani 2,91 krat manj. Ko upoštevaš oboje dobiš da v kubičnem metru peska lahko shraniš 21 % manj energije kot v kubičnem metru vode. Torej rabiš volumen peska povečat v primerjavi z vodo da to kompenziraš. Torej če imaš pri vodo 300 m2 volumna, potem rabiš 300 x(1/0,79) =380 m3 peska. Pri 40 EUR na m3 to stane 15.190 EUR. 300 m3 vode pa stane ranga 500 EUR. Torej že samo voda je 14.690 EUR cenejša od peska ki shrani enako količino toplote.
Potem pa računaj pri rezervarju s peskom še dražje grelce, mnogo več porabljenega časa na projektu ipd in tako dalje. Na koncu te rezervoar z vodo če ga delaš sam in se malo znajdeš stane ranga nekaj tisočakov (2 do 4kEUR), tak z peskom pa ranga 20.000 EUR.
Torej pri vodnem zalogovniku toplote imaš v primarjavi z takim ki za medij uporablja pesek:
-cca 17.000 EUR nižjo ceno projekta
-nekajkrat manj porabljenega časa
-lažja menjava grelcev v primeru da kak odpove
ipd.
Skratka meni osebno se ideja z peskom pač ne dopade. Morda kvečjemu če že bi uporabil kar obstoječo zemljo, tam bi računica bila bolj ugodna (pa spet vprašanje če bolj ugodna od vodnega zalogovnika).
Skratka pri pesku lahko zadevo realno shladiš do ene 50°C. Povprečna temperatura segretega je 200°, torej pri pesku imaš diferenco 150°C.
Zdeliš diference:
150°C / 65°C= 2,3
Torej zaradi razlike v diferenci temperature pesek shrani 2,3x več energije na kubični meter, ampak zaradi manjše toplotne kapacitete pa jo shrani 2,91 krat manj. Ko upoštevaš oboje dobiš da v kubičnem metru peska lahko shraniš 21 % manj energije kot v kubičnem metru vode. Torej rabiš volumen peska povečat v primerjavi z vodo da to kompenziraš. Torej če imaš pri vodo 300 m2 volumna, potem rabiš 300 x(1/0,79) =380 m3 peska. Pri 40 EUR na m3 to stane 15.190 EUR. 300 m3 vode pa stane ranga 500 EUR. Torej že samo voda je 14.690 EUR cenejša od peska ki shrani enako količino toplote.
Potem pa računaj pri rezervarju s peskom še dražje grelce, mnogo več porabljenega časa na projektu ipd in tako dalje. Na koncu te rezervoar z vodo če ga delaš sam in se malo znajdeš stane ranga nekaj tisočakov (2 do 4kEUR), tak z peskom pa ranga 20.000 EUR.
Torej pri vodnem zalogovniku toplote imaš v primarjavi z takim ki za medij uporablja pesek:
-cca 17.000 EUR nižjo ceno projekta
-nekajkrat manj porabljenega časa
-lažja menjava grelcev v primeru da kak odpove
ipd.
Skratka meni osebno se ideja z peskom pač ne dopade. Morda kvečjemu če že bi uporabil kar obstoječo zemljo, tam bi računica bila bolj ugodna (pa spet vprašanje če bolj ugodna od vodnega zalogovnika).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
Dandanes so solarni paneli tako poceni, da je razmišljanje o solarnih kolektorjih podobno, kot bi razmišljal o parnih strojih. So še območja kjer bodo še dolgo prisotni- v toplejših pasovih, kjer ni strahu pred zmrzaljo. Tam, kjer pa lahko voda pozimi zmrzne so pa solarni paneli mnogo boljša izbira.
Solarni kolektorji niso tako huda napaka. (najboljše bi mogoče bilo oboje). Res pa je, da se je trend precej obrnil. (mogoče tudi malo marketinško)
Sicer se pa v njih (ploščatih s.k.) ne pretaka voda, da bi zmrznila, temveč zmes z Glycol-om. Tako da ni neke bojazni pred zmrzalijo. Potem je nameščen "izmenjevalec" tekočin. Mislim da je nekako tako v grobem.
Solarni kolektorji se danes v primeravi z fotovoltaiko splačajo samo če jih delaš sam in uporabljaš izjemno poceni konstrukcijske tehnike in materiale. 90 % DIY projektov solarnih kolektorjev na netu ima večjo ceno na kWh toplote v tvojem zalogovniku kot pa fotovoltaika. Sam izkoristek solarnih kolektorjev je res mnogo večji od fotovolktaike, ampak kupljeni kolektorji stanejo neprimerljivo več kot solarni panel. Plus to da pozimi imaš s fotovoltaiko veliko prednost, ker imaš skoraj zanemarljive toplotne izgube, medtem ko imaš pri kolektorjih ogromne toplotne izgube, sploh če je zunaj hladno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Magic1 ::
Fotovoltaika ima to prednost, da dela na polno celo leto in poganja TČ. Četudi ima solarna 3x pridelek, to TČ not prinese, da je primerljivo. Poleti zavržeš 90%+ s solarnimi.
Magic
Drava ::
Fotovoltaika ima to prednost, da dela na polno celo leto in poganja TČ. Četudi ima solarna 3x pridelek, to TČ not prinese, da je primerljivo. Poleti zavržeš 90%+ s solarnimi.
Plus to ja. Z fotovoltatiko lahko poganjaš toplotno črpalko, torej iz ene kWh elektrike dobiš 3 kWh toplote pri TČ zrak voda, 4,5 kWh pri TČ zemlja-voda in 6 kWh pri TČ voda-voda (jemlješ energijo iz podtalnice). Fotovolatika je the way to go. Razen če uspeš skupaj vržt solarni kolektor za 15 EUR na kvadratni meter (meni ga je uspelo). Kupljeni so po ranga 150 do 350 EUR na kvadratni meter.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
mn ::
Je ta naš inženir pri izračunavi stroškov res računal samo strošek izkopa (pa še to po zelo nizki ceni) in vode (mimogrede - zakaj kupiti 300m3 vode, meni pada z neba mimogrede)?
Torej, po njegovem načrtu izkopleš luknjo, pustiš 300m3 materiala na parceli, yliješ v to luknjo vodo in jo segreješ na 90 stopinj celzija?
Ne zabetoniraš tal, ne zabetoniraš sten, voda ostane notri kako? Kako prepričaš, da se ti tla ne posuvajo notri? Ima neko čudežno vodo, ki ne izgublja toplote, pač ostane 90 stopinj na odprtem? Imaš skoraj vrel bazen na vrtu - zakaj bi to koga motilo, samo notri ne smeš pasti pa se skuhati?
Pa še vedno samo sanja kako bo naredil, naredil pa še ni nič.
Zakaj raje ne slikaš tistih odsevnikov namesto lažnih grafov?
Torej, po njegovem načrtu izkopleš luknjo, pustiš 300m3 materiala na parceli, yliješ v to luknjo vodo in jo segreješ na 90 stopinj celzija?
Ne zabetoniraš tal, ne zabetoniraš sten, voda ostane notri kako? Kako prepričaš, da se ti tla ne posuvajo notri? Ima neko čudežno vodo, ki ne izgublja toplote, pač ostane 90 stopinj na odprtem? Imaš skoraj vrel bazen na vrtu - zakaj bi to koga motilo, samo notri ne smeš pasti pa se skuhati?
Pa še vedno samo sanja kako bo naredil, naredil pa še ni nič.
Zakaj raje ne slikaš tistih odsevnikov namesto lažnih grafov?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: mn ()
Drava ::
Evo, 1170 € 4 m2 solarnih kolektorjev (na hitro sem pogledal še par ostalih podnikov in ostali so še dražji), kar stane 292,5 € na m2:
https://trgovina.varcno-ogrevaj.si/izde...
Solarni paneli pa: 80 € za 1,95 m2, kar pride 41 € na m2.
https://digitklik.si/izdelek_JA-SOLAR-J...
In teli paneli sploh še niso najcenejši, 450 Watne se je dalo dobiti tudi pod 60 €.
Solarni kolektor ima cca 80 % izkoristka, solarni panel cca 22 %. Vendar to so idealni izkoristki. Pri solarnem kolektorju imaš ogromne toplotne izgube čez panel in še nakaj na ceveh, medtem ko so igzbe na kablih v primerjavi z kolektorji skoraj zanemarljive. Letni izkoristek boš pri ploščatih solarnih kolektorjih težko prišel čez 70 %, pa še to samo če boš poleti vso toploto iz kolektorjev koristno porabil. Kar ne boš. Torej realno mogoče 50 % letnega izkoristka. Pri solarnem panelu ob upoštevanju da poleti nekaj gre v nič ranga 15 % letnega izkoristka.
Torej solarni kolektor ima 3,3 krat večji izkoristek, ampak hkrati stane 7,3 krat več na kvadratni meter. Torej overall solarni kolekotr stane 7,3 /3,3 = 2,2 krat VEČ kot pa solarni paneli na kWh toplote. Če pa upoštevaš da je elektrika mnogo bolj koristna /uporabna energija od toplote (iz elektrike vedno lahko skoraj z 100 % izkoristkom delaš toploto, medtem ko iz toplote težko delaš elektriko doma, še v megalomanskom postrojenju kot je TEŠ6 je izkoristek pretvorbe toplote v elektriko samo 40 %).
Če upoštevaš še da če z elektriko poganjaš običajno toplotno črpalko zrak voda, kjer z vsako kWh elektrike dobiš 3 kWh toplote si pa sploh zmagal. Potem je cena kWh toplote pri kolektorjih že 6,6 krat VEČJA kot pri solarnih panelih.
Ne, nisem. Vse komplet. Ura ta velikega bagra je za 25 € (poznam človeka), po toliko jo ima komercialno, meni bi jo računal še manj. Računal sem komplet vse, izkop, nekaj malega betona, ki mu primešaš penilno sredstvo, mleti ostanki stiropora, ki jih primešaš v beton so zastonj (upošteval sem seveda ceno bencina za avto da jih grem iskat. Stiropor sem vzel neko povprečje ponudb na Bolhi (ostanki od gradnje hiše).
Sem že povedal: NE. Vse komplet sem upošteval.
Sem kje to predlagal? NE! Zakaj torej mlatiš strawmena?
https://trgovina.varcno-ogrevaj.si/izde...
Solarni paneli pa: 80 € za 1,95 m2, kar pride 41 € na m2.
https://digitklik.si/izdelek_JA-SOLAR-J...
In teli paneli sploh še niso najcenejši, 450 Watne se je dalo dobiti tudi pod 60 €.
Solarni kolektor ima cca 80 % izkoristka, solarni panel cca 22 %. Vendar to so idealni izkoristki. Pri solarnem kolektorju imaš ogromne toplotne izgube čez panel in še nakaj na ceveh, medtem ko so igzbe na kablih v primerjavi z kolektorji skoraj zanemarljive. Letni izkoristek boš pri ploščatih solarnih kolektorjih težko prišel čez 70 %, pa še to samo če boš poleti vso toploto iz kolektorjev koristno porabil. Kar ne boš. Torej realno mogoče 50 % letnega izkoristka. Pri solarnem panelu ob upoštevanju da poleti nekaj gre v nič ranga 15 % letnega izkoristka.
Torej solarni kolektor ima 3,3 krat večji izkoristek, ampak hkrati stane 7,3 krat več na kvadratni meter. Torej overall solarni kolekotr stane 7,3 /3,3 = 2,2 krat VEČ kot pa solarni paneli na kWh toplote. Če pa upoštevaš da je elektrika mnogo bolj koristna /uporabna energija od toplote (iz elektrike vedno lahko skoraj z 100 % izkoristkom delaš toploto, medtem ko iz toplote težko delaš elektriko doma, še v megalomanskom postrojenju kot je TEŠ6 je izkoristek pretvorbe toplote v elektriko samo 40 %).
Če upoštevaš še da če z elektriko poganjaš običajno toplotno črpalko zrak voda, kjer z vsako kWh elektrike dobiš 3 kWh toplote si pa sploh zmagal. Potem je cena kWh toplote pri kolektorjih že 6,6 krat VEČJA kot pri solarnih panelih.
Je ta naš inženir pri izračunavi stroškov res računal samo strošek izkopa (pa še to po zelo nizki ceni) in vode (mimogrede - zakaj kupiti 300m3 vode, meni pada z neba mimogrede)?
Ne, nisem. Vse komplet. Ura ta velikega bagra je za 25 € (poznam človeka), po toliko jo ima komercialno, meni bi jo računal še manj. Računal sem komplet vse, izkop, nekaj malega betona, ki mu primešaš penilno sredstvo, mleti ostanki stiropora, ki jih primešaš v beton so zastonj (upošteval sem seveda ceno bencina za avto da jih grem iskat. Stiropor sem vzel neko povprečje ponudb na Bolhi (ostanki od gradnje hiše).
Torej, po njegovem načrtu izkopleš luknjo, pustiš 300m3 materiala na parceli, yliješ v to luknjo vodo in jo segreješ na 90 stopinj celzija?
Sem že povedal: NE. Vse komplet sem upošteval.
Ne zabetoniraš tal, ne zabetoniraš sten, voda ostane notri kako? Kako prepričaš, da se ti tla ne posuvajo notri?
Sem kje to predlagal? NE! Zakaj torej mlatiš strawmena?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
ma neko čudežno vodo, ki ne izgublja toplote, pač ostane 90 stopinj na odprtem?
Sem kje to napisal? NE! Zakaj se delaš idiota? Lepo sem napisal da v vodi shraniš 22.750 kWh toplote, kar je ekvivalent 2275 litrov kurilnega olja. Po vseh izgubah v nekaj mesecih ti ostane shranjenih samo še 12.000 kWh, kar je ekvivalent 1200 litrov kurilnega olja. Torej izgub je skoraj polovica. Pa kljub temu se splača!
Kaj ko bi ti MOGOČE, za spremembo sploh PREBRAL kaj sem sploh napisal, evo že v prvem postu:
https://slo-tech.com/forum/t555931/p841...
pač ostane 90 stopinj na odprtem
Tega nisem nikjer rekel. Zadeva je izolirana, v nekaj mesecih ti temperatura pade od 90°C na cca 70°.
Imaš skoraj vrel bazen na vrtu - zakaj bi to koga motilo, samo notri ne smeš pasti pa se skuhati?
Sem kje to napisal? Zakaj se dalaš da si kreten?
Pa še vedno samo sanja kako bo naredil, naredil pa še ni nič.
Spet ne drži. Lahko že enkrat nehaš trolat?
Zakaj raje ne slikaš tistih odsevnikov namesto lažnih grafov?
Ko bodo bolj izpopolnjeni bom (treba jih je še prebarvat da bodo estetski). Grafi niso lažni, dokaz:
Skratka nehaj bit tak idiot in nehaj trolat. HVALA!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
mn ::
ma neko čudežno vodo, ki ne izgublja toplote, pač ostane 90 stopinj na odprtem?
Sem kje to napisal? NE! Zakaj se delaš idiota? Lepo sem napisal da v vodi shraniš 22.750 kWh toplote, kar je ekvivalent 2275 litrov kurilnega olja. Po vseh izgubah v nekaj mesecih ti ostane shranjenih samo še 12.000 kWh, kar je ekvivalent 1200 litrov kurilnega olja. Torej izgub je skoraj polovica. Pa kljub temu se splača!
Kaj ko bi ti MOGOČE, za spremembo sploh PREBRAL kaj sem sploh napisal, evo že v prvem postu:
https://slo-tech.com/forum/t555931/p841...
Potem pa skopiraj sem te izračune, saj si itak že naredil vse.
Recimo koliko si računal, betona, železja, kolikšna je toplotna prevodnost tega tvojega betona zmešanega s stiroporjem in koliko ga potrebuješ da 100m2 vrhnjo ploščo drži nad sabo, ...
Recimo da ignoriramo državo in po Slovensko naredimo tole vse skupaj na črno.
EDIT: mene barva ne moti ti samo fotko teh odsevnikov vrzi gor.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: mn ()
Drava ::
Upoštevajmo dmenzije 8 x 8 x 5 metre. Površina rezervoarja je 288 m2. Stene imaš debele 35 cm (ker so obremenjene samo na tlak ne rabiš debelejših, sploh ker je zadeva VKOPANA v tla in težo podpira okoliška zemlja. Torej rabiš 101 m3 metonske mešanice. Zadeva je narejena iz penjenega betona, ki vsebuje 70 % zraka. Dodatnih 20 % volumna je mlet stiropor (mleti ostanki stiropora, kar je zastonj, oziroma računajmo cca 20 € za bencin da zadevo pripelješ). Torej od 101 m3 betonske mešanice rabiš samo 10 % tega v obliki betona samega. Beton je po 65 € na m3. Torej 101 m3 x 0,1 x 65€/m3= 656 €.
Torej 35 cm imaš debelino stene, nato seveda še plast 20 cm stiropora. Zgornjo stranico imaš z smrekovih desk (so podrte na 1 mestu stredi rezervoarja, zato da lahko daš tanjše in cenješe kot sicer). Torej 4 metre je nepodrta dolžina. Rezervoar ima zgornjo stranico dimenzij 8 x 8 metrov. Torej površina zgornje stranice je 64 m2, smrekove deske da ti premostijo tiste 4 metre dožine (ne pozabi, na sredini so podrte) so lahko debele 6 cm. Torej 64 m2 x 0,06 m =3,84 m3 smrekovega lesa. Seveda imaš še okrog 10 % odpadka pri žaganju, torej rabiš cca 4,3 m3 smrekovega lesa. En kubik smrekovega lesa je cca 50 €, torej 215 € za smrekov les. Žaganje je zastonj ker ima prijatelj žago za razrez hlodovine (al pa ajde, gajba pira: ajde pretiravajmo v svojo škodo: 20 €).
-Beton: 656 €
-smrekov les: 215 €
-Bencin da pripelješ stiroporne ostanke: 20 €
-Elektrika da zmelješ stiroporne ostanke: 5 € iz omrežja, ker imamo sončno elektrarno lahko tudi 0 €. Upoštevajmo 5 € da boš srečen.
-Bencin da pripelješ par palet stirodura od ostankov gradnje hiš (FB Marketplace, Bolha ipd): 50 €
- Cena novega sturodura je 80 € na m3, tak iz Bolha cca 4x ceneje, torej 20 € na m3. Sloj stirodura je debel 20 cm, torej rabimo 58 m2 stirodura: 1160 €
Skupaj: 2106 €
Izračun toplotnih izgub:
-toplotna prevodnost sloja penjenega betona mešanega z 20 % volumskim deležem mletega stiropora ima toplotno prevodnost 0,1 W/mK.
- Stiropor ima toploto prevodnost 0,035 W/mK.
Prvi sloj je debeline 35 cm, drugi 20 cm. Skupna toplotna prevodnost skozi m2 stene je 0,109 W/mK.
Torej čez steno prehaja 0,109 W za vsak kelvin temperaturne razlike med temperaturo rezervaorja in temperaturo okoliške zemlje na vsak kvadratni meter površine rezervoarja. Površina rezervaorja je 288m2 kot smo že izračunali, torej 288 m2 x 0,109 W/mK=31,4 W.
Povprečna temperatura rezervoarja je: (max temperatura +min temperatura)/2= (90°C +30°C)/2= 60°C, ker gre za diferenco je to enako 60 K (kelvinov).
Povpečna temperatura okoliške zemlje je cca 8°C, torej povperečna temperaturna razlika med rezervoarjem in okolico je 52°C.
Torej 31,4 W x delta T = 31,4 W x 52°C= 1632 W = 1,632 kW
Torej vsako uro vodni rezervoar zgubi dobrih 1,6 kWh toplote. V 4 mesecih torej zgubi:
1,632 kW x 24 ur x 120 dni = 4700 kWh toplote, kar je ekivalent 470 litrov kurilnega olja.
Torej poleti shranimo 22.750 kWh toplote, nato pa v 4 mesecih zaradi izgub izgubimo 4700 kWh toplote: torej ostane nam še 18.050 kWh toplote, kar je ekvivalent 1800 litrov kurilnega olja. Oziroma z drugimi besedami: izgube skozi stene rezervoarja v 4 mesecih so okrog 20 % celotne shranjene energije. To bi se dalo še precej zmanjšati, če bi sloj stiropora povečal (trenutno je planiranih samo 20 cm stiropora).
Skratka zadeva JE IZVEDLJIVA.
Torej 35 cm imaš debelino stene, nato seveda še plast 20 cm stiropora. Zgornjo stranico imaš z smrekovih desk (so podrte na 1 mestu stredi rezervoarja, zato da lahko daš tanjše in cenješe kot sicer). Torej 4 metre je nepodrta dolžina. Rezervoar ima zgornjo stranico dimenzij 8 x 8 metrov. Torej površina zgornje stranice je 64 m2, smrekove deske da ti premostijo tiste 4 metre dožine (ne pozabi, na sredini so podrte) so lahko debele 6 cm. Torej 64 m2 x 0,06 m =3,84 m3 smrekovega lesa. Seveda imaš še okrog 10 % odpadka pri žaganju, torej rabiš cca 4,3 m3 smrekovega lesa. En kubik smrekovega lesa je cca 50 €, torej 215 € za smrekov les. Žaganje je zastonj ker ima prijatelj žago za razrez hlodovine (al pa ajde, gajba pira: ajde pretiravajmo v svojo škodo: 20 €).
-Beton: 656 €
-smrekov les: 215 €
-Bencin da pripelješ stiroporne ostanke: 20 €
-Elektrika da zmelješ stiroporne ostanke: 5 € iz omrežja, ker imamo sončno elektrarno lahko tudi 0 €. Upoštevajmo 5 € da boš srečen.
-Bencin da pripelješ par palet stirodura od ostankov gradnje hiš (FB Marketplace, Bolha ipd): 50 €
- Cena novega sturodura je 80 € na m3, tak iz Bolha cca 4x ceneje, torej 20 € na m3. Sloj stirodura je debel 20 cm, torej rabimo 58 m2 stirodura: 1160 €
Skupaj: 2106 €
Izračun toplotnih izgub:
-toplotna prevodnost sloja penjenega betona mešanega z 20 % volumskim deležem mletega stiropora ima toplotno prevodnost 0,1 W/mK.
- Stiropor ima toploto prevodnost 0,035 W/mK.
Prvi sloj je debeline 35 cm, drugi 20 cm. Skupna toplotna prevodnost skozi m2 stene je 0,109 W/mK.
Torej čez steno prehaja 0,109 W za vsak kelvin temperaturne razlike med temperaturo rezervaorja in temperaturo okoliške zemlje na vsak kvadratni meter površine rezervoarja. Površina rezervaorja je 288m2 kot smo že izračunali, torej 288 m2 x 0,109 W/mK=31,4 W.
Povprečna temperatura rezervoarja je: (max temperatura +min temperatura)/2= (90°C +30°C)/2= 60°C, ker gre za diferenco je to enako 60 K (kelvinov).
Povpečna temperatura okoliške zemlje je cca 8°C, torej povperečna temperaturna razlika med rezervoarjem in okolico je 52°C.
Torej 31,4 W x delta T = 31,4 W x 52°C= 1632 W = 1,632 kW
Torej vsako uro vodni rezervoar zgubi dobrih 1,6 kWh toplote. V 4 mesecih torej zgubi:
1,632 kW x 24 ur x 120 dni = 4700 kWh toplote, kar je ekivalent 470 litrov kurilnega olja.
Torej poleti shranimo 22.750 kWh toplote, nato pa v 4 mesecih zaradi izgub izgubimo 4700 kWh toplote: torej ostane nam še 18.050 kWh toplote, kar je ekvivalent 1800 litrov kurilnega olja. Oziroma z drugimi besedami: izgube skozi stene rezervoarja v 4 mesecih so okrog 20 % celotne shranjene energije. To bi se dalo še precej zmanjšati, če bi sloj stiropora povečal (trenutno je planiranih samo 20 cm stiropora).
Skratka zadeva JE IZVEDLJIVA.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
mn ::
Izvedljivo je vse, samo ne za tak denar kot ti trdiš. Po tvoji logiki zgoraj tudi bajto izoliraš za tisočaka.
En kolega ti oder posodi zastonj, izolacijo po bolhi pobereš, ...
Pa še to je tule cel kup stvari ki so v realnosti neizvedljive, me prav zanima kako boš ročno vmešal 101m3 betona s stiroporom dovolj hitro recimo?
Koliko je pa strukturno trdno naj pa kak gradbenik pove, sem prepričan da stvar ne drži svoje teže.
Koliko časa bo zdržal beton ves čas namočen v vodi, koliko časa smrekove deske ko bodo ves čas vlažne, yaščitil jih pa nisi, ....
En kolega ti oder posodi zastonj, izolacijo po bolhi pobereš, ...
Pa še to je tule cel kup stvari ki so v realnosti neizvedljive, me prav zanima kako boš ročno vmešal 101m3 betona s stiroporom dovolj hitro recimo?
Koliko je pa strukturno trdno naj pa kak gradbenik pove, sem prepričan da stvar ne drži svoje teže.
Koliko časa bo zdržal beton ves čas namočen v vodi, koliko časa smrekove deske ko bodo ves čas vlažne, yaščitil jih pa nisi, ....
Drava ::
Izvedljivo je vse, samo ne za tak denar kot ti trdiš. Po tvoji logiki zgoraj tudi bajto izoliraš za tisočaka.
En kolega ti oder posodi zastonj, izolacijo po bolhi pobereš, ...
Izvedljivo je za tak denar kot jaz trdim, če delaš sam in če se znajdeš. Tudi bajto lahko izoliraš za tisočaka v samem stirodurju (računaj poleg še zaključne sloje, kar lahko nanese še nekajkrat toliko!), ampak če in samo če delaš sam. Brž ko daš to delat kakšni firmi, bo pač drago.
Pa še to je tule cel kup stvari ki so v realnosti neizvedljive, me prav zanima kako boš ročno vmešal 101m3 betona s stiroporom dovolj hitro recimo?
Seveda so izvedljive. Zakaj dovolj hitro? Zadevo lahko delaš počasi, gradiš po slojih, recimo vsak dan vliješ dodatne pol metra višine. Sprijemljivost na 1 dan star beton ne bo problematična, če pa rad paničariš pa pač žtvuješ še 100 EUR za sredstvo za boljšo sprijemljivost novega na stari beton. kako pa misliš da dejajo mostove /viadukte? Misliš da celega na enkrat vlijejo? Pa kaj še. Dela se po slojih.
Koliko je pa strukturno trdno naj pa kak gradbenik pove, sem prepričan da stvar ne drži svoje teže.
Drži težo, 100 %. Tako ali tako ti skoraj vso obremenitev drži okoliška zemlja, beton je obremenjen samo na tlak. In ja, 35 cm debel zid, z vseh strani podrt z okoliško zemljo je več kot dovolj.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
socialec ::
Kolikor se zanimivo bere, se jaz tega ne bi tako loteval in nikakor delal v lastni režiji, od izkopa, kalupa, armature, hrušk, vlivanja...
Ne zdaj, ne prej, zagotovo ne po 20m škarpe po naročilu :D
Rade voljem pa pogledam posnetek čez čas.
Ne zdaj, ne prej, zagotovo ne po 20m škarpe po naročilu :D
Rade voljem pa pogledam posnetek čez čas.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: socialec ()
Drava ::
Koliko časa bo zdržal beton ves čas namočen v vodi, koliko časa smrekove deske ko bodo ves čas vlažne, yaščitil jih pa nisi,
Fair point. Računaj še 10 litrov kopalniškega silikona, ki ga raztopiš v ustreznem topilu s katerim premažeš tako beton, kot les (sprobano deluje). Računaj še 80 EUR za silikon in še 40 EUR za 20 litrov topila. Skratka prištej prejšnji ceni 120 EUR. Les potrebuje cca mešalno razmerje 1:4 v prid topila, beton pa 1:2,5.
Torej 2106 EUR +120 EUR = 2226 EUR
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
Evo konkreten primer, takih primerov po svetu je ogromno:
Je pa tudi vrjanta da sploh ne gradiš vodnega rezervoarja, ampak za shranjevanje uporabljaš kar navadno zemljo. Sicer res shrani 2x manj energije na kilogram kot voda je še vedno zelo ok, ker je zelo poceni. Lahko skoplješ ven jamo, izoliraš, napelješ cevi ki "pobirajo toploto" in zakoplješ nazaj, lahko pa samo na parih mestih nardiš vrtine cca 20 cm široke pa kar direktno ogrevaš zemljo brez da bi stvar prej izoliral in se pač sprijazniš z precej večjimi izgubami.
Je pa tudi vrjanta da sploh ne gradiš vodnega rezervoarja, ampak za shranjevanje uporabljaš kar navadno zemljo. Sicer res shrani 2x manj energije na kilogram kot voda je še vedno zelo ok, ker je zelo poceni. Lahko skoplješ ven jamo, izoliraš, napelješ cevi ki "pobirajo toploto" in zakoplješ nazaj, lahko pa samo na parih mestih nardiš vrtine cca 20 cm široke pa kar direktno ogrevaš zemljo brez da bi stvar prej izoliral in se pač sprijazniš z precej večjimi izgubami.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
V prejšnjih dveh posnetkih so realni projekti iz prakse, tukaj pa je teoretični preračun medsezonskega termalnega zalogovnika (drugačnega kot moja vrjanta, ampak tudi ta z mojo vrjanto se uporablja povsod po svetu (posnetek 2 posta gor je realna izvedba nečesa podobnega, s tem da je moja vrjanta bistveno bolje izolirana):
Summer / winter balancing of solar power - seasonal storage
Summer / winter balancing of solar power - seasonal storage
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
bm1973 ::
V prejšnjih dveh posnetkih so realni projekti iz prakse, tukaj pa je teoretični preračun medsezonskega termalnega zalogovnika (drugačnega kot moja vrjanta, ampak tudi ta z mojo vrjanto se uporablja povsod po svetu (posnetek 2 posta gor je realna izvedba nečesa podobnega, s tem da je moja vrjanta bistveno bolje izolirana):
Summer / winter balancing of solar power - seasonal storage
Investicija 50k, ROI 30 let, če ni nič narobe?
DamijanD ::
Ampak ti imaš že zdaj poleti ogromno porabo, a ti SE sploh pridela toliko, da bi poleti lahko ogrel ta zalogovnik?
Magic1 ::
On bo pokrov pobarval na črno in usmeril zrcala tja namesto v panele
Magic
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Magic1 ()
starfotr ::
Solarni paneli pa: 80 € za 1,95 m2, kar pride 41 € na m2.
https://digitklik.si/izdelek_JA-SOLAR-J...
Ali ni tako, da se paneli in baterije izključno samo cenijo in da cena v nobenem primeru ne naraste? In da bo v prihodnosti vse praktično zastonj. Danes je pa zgolj skoraj zastonj.
Torej moje vprašanje je, zakaj bi karkoli kupil danes, če bo v prihodnosti to še mnogo ceneje in seveda boljše?
Drava ::
Magic1:Zakaj že? Stvar se sama po sebi izjemno hitro povrne. 1800 litrov kurilnega olja kot po že upoštevanih izgubah shrani tak vodni zalogovnik v DIY izvedbi stene 1800 litrov x 1,155 EUR/liter = 2079 EUR. Upoštevajmo še izkoristek kotla na kurilno olje 91 %: 2079 EUR /0,91 =2284 EUR. Torej za kurilca za tak objekt daš krepko čez 2 jurja na sezono. Torej celoten zelogovnik se povrne že v približno enem samem letu!
Glede na toplotno črpalko pa: potrebe po toploti hiše so 18.000 kWh (kar je ekvivalent 1800 litrov kurilca), pri običajem letnem COP 3 to pomeni da toplotna črpalka v sezoni skuri 6000 kWh elektrike, kar stane 1140 EUR. Torej cca 2 leti da se tak toplotni zalogovnik povrne, kar je še vedno zelo v redu. Ne pozabi, mnogi tule imate vračilne dobe za svoje sončne elektrarne blizu, nekateri pa celo cez 10 let. Kar se sicer še vedno zelo splača, ker življenjska doba sončne elektarne je 40 do 50 let (ob zamenjavi inverterja ali dveh in podobnih malenkosti). Ampak vračilna doba 10 let je 10 let, eno ali dve leti je pa 1 ali 2 leti. Bistvena razlika.
Glede na toplotno črpalko pa: potrebe po toploti hiše so 18.000 kWh (kar je ekvivalent 1800 litrov kurilca), pri običajem letnem COP 3 to pomeni da toplotna črpalka v sezoni skuri 6000 kWh elektrike, kar stane 1140 EUR. Torej cca 2 leti da se tak toplotni zalogovnik povrne, kar je še vedno zelo v redu. Ne pozabi, mnogi tule imate vračilne dobe za svoje sončne elektrarne blizu, nekateri pa celo cez 10 let. Kar se sicer še vedno zelo splača, ker življenjska doba sončne elektarne je 40 do 50 let (ob zamenjavi inverterja ali dveh in podobnih malenkosti). Ampak vračilna doba 10 let je 10 let, eno ali dve leti je pa 1 ali 2 leti. Bistvena razlika.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
Solarni paneli pa: 80 EUR za 1,95 m2, kar pride 41 EUR na m2.
https://digitklik.si/izdelek_JA-SOLAR-J...
Ali ni tako, da se paneli in baterije izključno samo cenijo in da cena v nobenem primeru ne naraste? In da bo v prihodnosti vse praktično zastonj. Danes je pa zgolj skoraj zastonj.
Torej moje vprašanje je, zakaj bi karkoli kupil danes, če bo v prihodnosti to še mnogo ceneje in seveda boljše?
Ne morem verjet da ne razumeš. No verjetno trolaš, pa vseeno:
1. Na dolgi rok se baterije in solarni paneli močno cenijo, res je.
2. Zastonj ne bo, bo pa še bolj poceni kot je sedaj.
3. Zato ker če kupiš danes imaš zadevo v 5 do 10 letih povrnjeno in potem samo še profitiraš z vsakim letom. Pri nas prihranimo na račun sončne elektrarne 3000 EUR letno na račun manjših stroškov za elektriko. Danes toliko prihranimo. Ko bo pa cena elektrike krat 2 kot je sedaj, bo prihranek že 6000 EUR NA LETO! Če pa čakaš z nakupom recimo 10 let, potem boš resda prihranil par jurjev pri ceni sončne elektrarne kot če jo kupiš sedaj, ampak boš v teh 10 letih plačal 30.000 EUR za elektriko (3000 jurje na leto kot je naš primer). Ali pač jurja na leto, kolikor že pač kdo daje za elektriko. To je še vedno 10.000 EUR za elektriko v 10 letih.
Torej če čakaš 10 let:
-prihraniš recimo 5000 EUR pri ceni elektrarne in baterij.
-daš v tem času 10.000 do 30.000 EUR več za elektriko kot pa če bi elektrarno postavil danes.
Torej overall si še vedno močno v plusu če postaviš danes, ker je zniževanje cene sončnih elektarn pač manjše kot pa ti generiraš letno če jo postaviš danes.
Glede prve točke, torej glede padanja cen solarnih panelov: z vsako podvojitvijo solarnih kapacitet postavljenih v svetu cena solarne energije pade za 30 do 40 %, to je podatek iz prakse:
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
Še nekaj je izjemno zanimivo: tudi najbolj optimistične napoveti (tista Greenpicova) so bile bolj pesimistične od tega kar se je v realnosti zgodilo. Tiste napovedi od vseh svetovnih energetskih agencij so bile pa še 10x bolj preveč pesimistične in so še bolj falile. Isto se danes dogaja pri baterijah in pri hitrosti ukinjanja premoga, cene v realnost padajo bolj kot napovedujejo vse svetovne energetske agencije in premog se v realnosti ukinja hitreje od vseh napovedi.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
Hitrost ukinjanja premoga: z zeleno črto na grafu je prikazano realnos stanje v praksi, s sivo črto pa so napovedi agencij za vsako leto. Vsako leto svetovne energetske agencije povečajo napoved hitrosti ukinjanja premoga, samo jo povečajo premalo in vsako leto znova falijo. Neverjetno.
Popolnoma isto velja za solarno energijo. Vsako leto agencije povečajo napoved inštaliranih kapacitet, ampak jo povečajo premalo in VSAKO LETO falijo.
Popolnoma isto velja za solarno energijo. Vsako leto agencije povečajo napoved inštaliranih kapacitet, ampak jo povečajo premalo in VSAKO LETO falijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
Ampak ti imaš že zdaj poleti ogromno porabo, a ti SE sploh pridela toliko, da bi poleti lahko ogrel ta zalogovnik?
Če dodam še nakaj panelov, kar je tako ali tako plan, potem ja, pridela toliko. Sicer pa tudi sedaj gre poleti še vedno ogromno stran v nič.
On bo pokrov pobarval na črno in usmeril zrcala tja namesto v panele
Ti se sicer lahko zajebavaš, ampak 64 m2 črno pobarvane površine že brez odbojnikov ti "polovi" ogromno toplote, celo v zimskih mesecih, kaj šele poleti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
V Ljubljani na leto pade na kvadratni meter horizontalne površine od 1000 do 1200 kWh energije s strani sonca. Torej: 64 m2 x 1100 kWh = 70.400 kWh. Torej na pokrov rezervoarja površine 8 x 8 metrov, kar je 64 m2 pade v celem letu ekvivalent energije kot jo je v več kot 7000 litrih kurilnega olja! Računaj realni izkoristek DIY solarnih kolektorjev 60 % in bi dejansko pridelal 4200 litrov kurilca ekvivalent v enem letu. In ja, to ni malo.
ps: če gledamo samo in izključno zimske mesece, ne pa celo leto, potem so podatki taki: na kvadratni meter pade v Ljubljani 100 do 200 kWh. Pri 64 kvadratnih metrih to znese 6400 do 12.800 kWh, kar je ekvivalent 640 do 1280 litrov kurilca. Samo v zimskih mesecih s pomočjo sonca!
ps: če gledamo samo in izključno zimske mesece, ne pa celo leto, potem so podatki taki: na kvadratni meter pade v Ljubljani 100 do 200 kWh. Pri 64 kvadratnih metrih to znese 6400 do 12.800 kWh, kar je ekvivalent 640 do 1280 litrov kurilca. Samo v zimskih mesecih s pomočjo sonca!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
En primer poceni solarnega kolektorja domače izdelave s katerim se ogreva celotna hiša:
ps: stvar bi se dalo narediti še precej ceneje in z še precej večjim izkoristkom kot je ta zadeva na posnetku zgoraj. Vračilna doba je glede na kurilno olje zlahka pod 1 leto, glede na toplotno črpalko pa dobri 2 leti.
ps: podatek da pade zaradi sonca v Ljubljani 100 do 200 kWh toplote na vsak kvadratni meter površine velja za vodoravno (horizontalno površino). Če imaš panele pod kotom 60°, potem pade na vsak m2 POZIMI okrog 250 kWh kWh toplote. Torej če imaš 50 m2 velik kolektor, je to že 50 x 250 = 12.500 kWh samo v zimskih mesecih. Kar je ekvivalent 1250 litrov kurilnega olja če bi ga skuril pri 100 % izkoristku. Ker ga ne pa še malo več, ranga 1370 litrov kurilca. Tudi ta zadeva JE IZVEDLJIVA, če delaš sam za izjemno majhen denar!
ps: stvar bi se dalo narediti še precej ceneje in z še precej večjim izkoristkom kot je ta zadeva na posnetku zgoraj. Vračilna doba je glede na kurilno olje zlahka pod 1 leto, glede na toplotno črpalko pa dobri 2 leti.
ps: podatek da pade zaradi sonca v Ljubljani 100 do 200 kWh toplote na vsak kvadratni meter površine velja za vodoravno (horizontalno površino). Če imaš panele pod kotom 60°, potem pade na vsak m2 POZIMI okrog 250 kWh kWh toplote. Torej če imaš 50 m2 velik kolektor, je to že 50 x 250 = 12.500 kWh samo v zimskih mesecih. Kar je ekvivalent 1250 litrov kurilnega olja če bi ga skuril pri 100 % izkoristku. Ker ga ne pa še malo več, ranga 1370 litrov kurilca. Tudi ta zadeva JE IZVEDLJIVA, če delaš sam za izjemno majhen denar!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
Ampak ti imaš že zdaj poleti ogromno porabo, a ti SE sploh pridela toliko, da bi poleti lahko ogrel ta zalogovnik?
Konec koncev tudi ni treba da zalogovnik ogrevam samo s paneli. Lahko ga dogrevam še dodatno z enim malim DIY solarnim kolektorjem mer 5 krat 2 metra. Torej 10 m2. Krat 500 do 600 kWh na vsak m2 površine poleti je to dodatnih 5000 do 6000 kWh. Al pa 2 taka mini kolektorja pa je. Ma taka dva mini kolektorja ti ščaram za 300 EUR brez problema.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
En primer poceni solarnega kolektorja domače izdelave s katerim se ogreva celotna hiša:
ps: stvar bi se dalo narediti še precej ceneje in z še precej večjim izkoristkom kot je ta zadeva na posnetku zgoraj. Vračilna doba je glede na kurilno olje zlahka pod 1 leto, glede na toplotno črpalko pa dobri 2 leti.
ps: podatek da pade zaradi sonca v Ljubljani 100 do 200 kWh toplote na vsak kvadratni meter površine velja za vodoravno (horizontalno površino). Če imaš panele pod kotom 60°, potem pade na vsak m2 POZIMI okrog 250 kWh kWh toplote. Torej če imaš 50 m2 velik kolektor, je to že 50 x 250 = 12.500 kWh samo v zimskih mesecih. Kar je ekvivalent 1250 litrov kurilnega olja če bi ga skuril pri 100 % izkoristku. Ker ga ne pa še malo več, ranga 1370 litrov kurilca. Tudi ta zadeva JE IZVEDLJIVA, če delaš sam za izjemno majhen denar!
Čakam da se usujejo komentarji češ kako pa to pa zihr ni mogoče. Seveda idioti ne bodo pogledali posnetka, ker če ne se ne bi oglasili.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
MadMax ::
Ne da štejem, ampak zadnjih 9 komentarjev je tvojih.
Preštej še tiste njegove, kateri niso popravljani
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.
Drava ::
Ne
You should. Free nasveti /ideje. Ponavadi se za te stvari plača, cca 60 do 125 EUR po svetovalni uri energetskega strokovnjaka.
Cenik:
https://zaensvet.si/zavod-zaensvet/?utm...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Grimnir3 ::
nekikr ::
Če ga pustite na miru bo odnehal. Če sem in tja potem napiše 10 prispevkov, ker je ravno elektrika prišla, ga ignorirajte, pa bo. Če ne se lahko tema zaklene, ker se samo še prepucavate s kretenom.
Drava ::
Ne
You should. Free nasveti /ideje. Ponavadi se za te stvari plača, cca 60 do 100 EUR po svetovalni uri energetskega strokovnjaka.
Samo dda ti nisi strokovnjak amapk nakladač.
Dej ne prbiji. Sem strokovnjak, doštudiral sem to tematiko na Fakulteti za strojništvo v Lj (9,5 povprečna ocena izpitov, 5 % najboljših študentov).
Če ga pustite na miru bo odnehal. Če sem in tja potem napiše 10 prispevkov, ker je ravno elektrika prišla, ga ignorirajte, pa bo. Če ne se lahko tema zaklene, ker se samo še prepucavate s kretenom.
Dej tih bod ti, idiot. Oba dva veva kdo od naju je kreten in kristalno jasno je da to nisem jaz. ;) Edini ki bi ga morali ignorirat si ti in tebi podobne kretene, ker ne prispevaš nič pametnega k debati. Kaj si drugega napisal razen govna?!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
Drava ::
Če ga pustite na miru bo odnehal. Če sem in tja potem napiše 10 prispevkov, ker je ravno elektrika prišla, ga ignorirajte, pa bo. Če ne se lahko tema zaklene, ker se samo še prepucavate s kretenom.
Čakam da poveš da je posnetek fake "fotomontaža", ker to kar je na posnetku pa zihr ni mogoče, je tako? No a bo kej?
Dej mi to veselje pa reč da to zihr ni mogoče in je zmontirano, da te bom lahko označil še za večjega idiota kot si.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Drava ()
joez7 ::
Mal nas zanaša, sem moral ponovno preverit naslov teme. Predlagam forke, in tam nadaljevanje.
Sem mali provokator, po potrebi diktator, dvomim v vse in nič ne vem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: joez7 ()