Prijavi se z GoogleID

» »

Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Temo vidijo: vsi
strani: 1 2 3 4 5 6 ... 140

gruntfürmich ::

Oberyn je izjavil:

Pred par meseci sem govoril z nekim tipom s Primorske. Izdelal je (+ manjša skupina ljudi) solarno elektrarno, samo ne na solarne panele, pač pa na turbino. Nisem si tehnikalij zapomnil, samo okvirno. Parabolični krožnik premera 150 cm, ki sledi soncu. Zbrana toplota poganja turbino, ki je brez lopatic, torej Tesla turbina. Turbina proizvaja elektriko. Prenosni medij je eden od freon plinov. Vse skupaj je v enem integriranem kosu. O močeh sem pozabil, samo princip tukaj opisujem. Izdelanih je ducat prototipov, ki delujejo. Zadeva vsebuje 2 inovaciji, nimajo pa denarja za patentiranje. Zato zaenkrat s tem nič ne počnejo, ker bi jim inovaciji ukradli še isti dan, ko bi se to začelo proizvajati (tako je razložil). Vsi prototipi obratujejo na Primorskem, nihče še ni testiral recimo na Gorenjskem, kjer bi mehanizem pozimi zamrznil.

Za moč in finance sem pa pozabil. Tako megleno se mi zdi, da en kos proizvaja na sončen poletni dan nekje na Primorskem 500W, stane pa okoli 1500EUR.

Samo kot zanimivost to povem, ker je pač primerna tema. Pojma nimam drugače o tehnikalijah proizvodnje elektike.


da ni to tista skupina 'izumiteljev', ki so izdelali motor na vodo in je bila o tem celo reportaža na tv slo...:))
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

fpbs ::

Oberyn je izjavil:

Pred par meseci sem govoril z nekim tipom s Primorske. Izdelal je (+ manjša skupina ljudi) solarno elektrarno, samo ne na solarne panele, pač pa na turbino. Nisem si tehnikalij zapomnil, samo okvirno. Parabolični krožnik premera 150 cm, ki sledi soncu. Zbrana toplota poganja turbino, ki je brez lopatic, torej Tesla turbina. Turbina proizvaja elektriko. Prenosni medij je eden od freon plinov. Vse skupaj je v enem integriranem kosu. O močeh sem pozabil, samo princip tukaj opisujem. Izdelanih je ducat prototipov, ki delujejo. Zadeva vsebuje 2 inovaciji, nimajo pa denarja za patentiranje. Zato zaenkrat s tem nič ne počnejo, ker bi jim inovaciji ukradli še isti dan, ko bi se to začelo proizvajati (tako je razložil). Vsi prototipi obratujejo na Primorskem, nihče še ni testiral recimo na Gorenjskem, kjer bi mehanizem pozimi zamrznil.

Za moč in finance sem pa pozabil. Tako megleno se mi zdi, da en kos proizvaja na sončen poletni dan nekje na Primorskem 500W, stane pa okoli 1500€.
Samo kot zanimivost to povem, ker je pač primerna tema. Pojma nimam drugače o tehnikalijah proizvodnje elektike.


To je Stirlingov motor, ki je bil izumljen 50let pred motorjem z notranjim izgorevanjem. Teh motorjev je veliko različnih vrst, Delavna temperatura je okrog 700°C,za delovni medij se pa uporablja helij ali vodik. Dvomim, da se da tukaj še kaj patentirati, ker je že vse zapatentirano.

phuntaox ::

celada je izjavil:

...

Kar se pa tiče termo in plinskih elektraren so pa zadeve praktično narejene za pokrivanje špic tako da ne bluzi. Base load = hidro in nuclear za peake pokrivat maš pa plinske.


Termo da je za pokrivanje špic, malo morgen.... Ne moreš ti kar spreminjat moči termoelektrarne malo tak.."po vetru".
termo + NEK je za "base load",
plinske izključno za špice (ker je še kar drago), hidro (z bazenom) so pa še najbolj fleksibile...

CaqKa ::

to da se z HE pokriva base load, z termo pa spice je tudi mene malo zbodlo... nas so drugace ucili...
HE se lahko instanto prilagajajo, ker samo malo zapornice odprejo/zaprejo, lopatice zasucejo, pa si ze takoj prilagojen... za termo pa nuklearko pa je treba cakat da se temperatura spremeni...

celada ::

No sej mogoče sem zajebo. Oz verjetno :)
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

dstr17_ ::

Re-considering the Economics of Photovoltaic Power.

Članek pravi, da je na mnogih koncih grid parity že dosežen (torej cena kWh iz sončnih celic enaka kot iz ostalih virov).
Figure 6 presents data around when certain countries reached and will reach grid parity. It shows, for example, that countries with higher electricity prices, such as Germany, Denmark, Italy, Spain and parts of Australia have already reached socket parity, defined here as the point where a household can make 5% or more return on investment in a PV system just by using the energy generated to replace household energy consumption, while countries like Japan, France, Brazil or Turkey are expected to reach it by 2015.


Skratka fotovoltaika prehiteva po levi in po desni.

Zanimivo na koncu članek pravi, da so za lanski padec cen odgovorni ne kitajci pač pa nekatera podjetja izven kitajske, ki so zašla v težave in stečaj. Potem so zaloge sončnih celic prodajali po zelo nizki ceni in od tod lanski padec.
Nekateri pravijo, da se bo cena fotovoltaike v drugi polovici 2013 stabilizirala.

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

dstr17_ ::

Še kje so se gibali stroški postavitve v letu 2012:

Installed c-Si system cost vključuje (poleg celic) inverter, kable, delo, itd. Recimo v Nemčiji in Italiji ~1.75$/W, kar znese ~1.31EUR/Watt.

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

Magic1 ::

Ja prehiteva po levi in po desni domači dizelski generator, da pa bo kaj drugega prehitelo, bo pa še nekaj vode preteklo. Ne mislit, da smo proti, samo tehnologija še ni konkurenčna. Pravtako to ne bo nikoli primarni vir energije, tam do 10-20%, več je nesmisel.
Magic

dstr17_ ::

Ja za dnevno porabo lahko brez problema konkurira s plinsko. V Kaliforniji so celo zavrnili gradnjo plinske, ker je fotovoltaika cenejša za ta namen.

Še večja konkurenca pa bo prišla z možnostjo skladiščenja.

Zheegec ::

Fora plinske je učinkovito pokrivanje špic, kar je ravno obratno od solarnih... Skladiščenje energije iz solarnih pa še poslabša ceno in učinkovitost in ekologijo, ki je pri solarnih že tako slaba...
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014

gruntfürmich ::

phuntaox je izjavil:

Termo da je za pokrivanje špic, malo morgen.... Ne moreš ti kar spreminjat moči termoelektrarne malo tak.."po vetru".
termo + NEK je za "base load",
plinske izključno za špice (ker je še kar drago), hidro (z bazenom) so pa še najbolj fleksibile...

točno za to se uporablja sedanja teš, pa tudi prihodnja ima točno ta namen.
to prinese veliko dodatnih stroškov in odpovedi opreme, vendar tako pač JE.
pa tudi novejše JE se lahko kar dobro prilagajajo potrebam porabe. vsekakor pa je najbolje da delujejo vse te zadeve na optimumu. ampak če moraš elektrarno reskirat za konice jo pač reskiraš. tu ni heca (kot pri fotovoltaiki in vetru).
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

Magic1 ::

dstr17_ je izjavil:


z možnostjo skladiščenja.


Tukaj smo še na slabšem, kot pri fotovoltajiki... Domen a nisi bral teme o avtomobilih, ali pa o telefonih in prenosnikih in trajanju baterij? Ali misliš, da pridelamo vodik brez vložene energije?
Magic

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Magic1 ()

dstr17_ ::

Zheegec je izjavil:

Fora plinske je učinkovito pokrivanje špic, kar je ravno obratno od solarnih... Skladiščenje energije iz solarnih pa še poslabša ceno in učinkovitost in ekologijo, ki je pri solarnih že tako slaba...

Učinkovitost solarnih je povsem primerljiva (ali boljša) z drugimi viri energije, ekologija pa je neprimerljivo boljša.

Kar se pokrivanja špic tiče pa so se v Kaliforniji očitno raje odločili za fotovoltaiko kot pa plin (iz zgornjega članka):
PV has, in fact, already replaced some peaking plants. In 2009, the California Energy Commission (CEC) rejected a contract for a new plant in San Diego in favour of a PV solar system that would lower the cost of electricity for ratepayers (Ahn and Arce, 2009).

To seveda ne bi delovalo povsod, ampak precej jasno pa kaže da se fotovoltaiko marsikdaj podcenjuje.

Magic1 je izjavil:

dstr17_ je izjavil:


z možnostjo skladiščenja.

Tukaj smo še na slabšem, kot pri fotovoltajiki... Domen a nisi bral teme o avtomobilih, ali pa o telefonih in prenosnikih in trajanju baterij? Ali misliš, da pridelamo vodik brez vložene energije?
Karkoli pridelaš moraš vložiti energijo, tako da tu v resnici ni nobenega problema.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: dstr17_ ()

m0LN4r ::

Davek na sočno energijo al pa privatizacija... Prej al slej bo
IN AMD RTG WE BELIEVE
Sooner or later TM

Fave ::

Magic1 je izjavil:

Pravtako to ne bo nikoli primarni vir energije, tam do 10-20%, več je nesmisel.


Seveda bo.

http://qph.is.quoracdn.net/main-qimg-99...
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Magic1 ::

Poglej, kako je lahko nekaj primarni vir elektrike, če pridobiš 2/3 energije v 1/3 leta? Predimenzioniraš za 5x in poleti delaš enormne količine vodika?
Magic

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Magic1 ()

dstr17_ ::

Ja, delanje zalog (ali pa uvažanje od tam kjer so viški) je ena možnost.

Drugače se pa veter in sončna energija dobro dopolnjujeta. Za veter pa velja (v Sloveniji) ravno obratno kot za Sonce: poleti ga je najmanj, jeseni/pozimi (delno tudi spomladi) pa največ.

Povprečna hitrost vetra na letališču Ajdovščina:

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

celada ::

Torej hočeš kompenzirat en nezanesljiv vir z drugim in kjer oba nimata dodelanih načinov shranjevanja energije in tudi če bi jih imela bi morali imeti 5× več inštaliranih kapacitet da bi dobili neko normalno pokritost?
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

Fave ::

dstr17_ je izjavil:

Ja, delanje zalog (ali pa uvažanje od tam kjer so viški) je ena možnost.

Drugače se pa veter in sončna energija dobro dopolnjujeta. Za veter pa velja (v Sloveniji) ravno obratno kot za Sonce: poleti ga je najmanj, jeseni/pozimi (delno tudi spomladi) pa največ.

Povprečna hitrost vetra na letališču Ajdovščina:


Akumulacija sploh ne bo tak problem, ko bo enkrat cel svet v interkonekciji.

Tu veternica sploh nebi bila rentabilna. Imaš podatke še za kje drugje?
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Fave ()

WarpedOne ::

Zamujam ene 4 strani, pa vseeno:

M-XXXX:
Če nisem kje fjst zajebal pri računanju (fjst ne pomeni za 10% ali 50% ali 200%) ampak napaka velika nekaj velikostnih razredov so te polnilne postaje vredne točno en drek, dobre čisto samo za PR, da vsi zeleni na njih dobivajo orgazme ter, da se lahko lastniki omenjenih avtomobilov hvalijo kako vozijo na sonce (kar pa seveda niti približno ni res).

Totalno si falil point obstoja teh postaj: Njihov namen je prvič in predvsem to, da omogočijo hitro polnjenje i.e. poljnjenje z ~80kW.
Glavni očitek BEV je omejen doseg in "počasno" polnjenje, s temi polnilnimi postajami se cilja na točno ta očitek. Postavljene so ob glavnih avtocestah med večjimi mestnimi središči in omogočajo (oz. bojo omogočale), da z BEV prevoziš celo ameriko brez celonočnega čakanja na napolnitev baterije.
Ti nucaš dobre pol ure za WC, kavo in kak sendvič, medtem pa fašeš v baterijo energije za kakih 300 km in gremo naprej. Čas potovanja postane natanko enak času potovanja z ICE vozilom.

Ker pa polnilna postaja itak nuca nek prostor in bo tam postavljena 24/7 neglede na vir energije in ima Elon tudi firmo SolarCity, ki se ukvarja z montažo sončnih elektraren, je direkt logično da bo na streho na lastnem zemljišču montiral sončne celice, ki mu bojo prinašale dodaten denar. Računat strošek najema prostora v ceno te energije je zgrešeno, ta strošek velja tut za bencinsko pumpo al pa za postajo ki vso energijo potegne iz omrežja. Smiselno je računat le cena sončnih celic in nekaj elektronike ter dodatno vzdrževanje te strehe.

Plus, hitro polnjenje na teh postajah ne bo prevladujoč način polnjenja Teslinih avtomobilov - ker pač pospešeno stara baterijo. Zato se pričakuje da bodo pod črto generator in ne porabnik i.e. več bojo poslale v omrežje, kot pa iz njega potegnile.
Do you know what you don't know?

dstr17_ ::

Tu veternica sploh nebi bila rentabilna. Imaš podatke še za kje drugje?

Tiste podatke sem dobil v tej diplomi: Analiza možnosti izrabe vetrne energije v kmetijstvu, str. 39/50.
Žal za druge kraje ni, pa tudi avtorica diplome se pritožuje, da je težko do njih priti (tisti, ki so opravili kakšne meritve, pravijo, da so poslovna skrivnost).

Fave ::

My mind's a hyper tool that fixes everything.

dstr17_ ::

celada je izjavil:

Torej hočeš kompenzirat en nezanesljiv vir z drugim in kjer oba nimata dodelanih načinov shranjevanja energije in tudi če bi jih imela bi morali imeti 5× več inštaliranih kapacitet da bi dobili neko normalno pokritost?
Jah dokler ne bo urejeno dobro shranjevanje in stabilno črpanje nima smisla kaj takega početi. Smisel ima samo kot podpora trenutnemu omrežju. V primeru izgradnje zbiralnikov (Avče bi lahko tako priredili) pa lahko tudi več kot to.

gruntfürmich ::

ve kdo kako je z jalovo energijo pri panelih?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Brane22 ::

Fave je izjavil:



Akumulacija sploh ne bo tak problem, ko bo enkrat cel svet v interkonekciji.


Kako ?

Sedaj imaš na računu za štrom omrežnino. Ki jo je za ene 50% vsega.

Se pravi, polovica stroškov 1kWh iz tvoje vtičnice gre tistemu, kijo je ustvaril, polovica pa tistemu, ki jo je prenesel skozi omrežje.

Kaj bo, ko jo bo treba prenaša ti večkrat in skozi več omrežij ali globalno ?

A to bo zastonj ?

A lokalni telefonski klic tud plačaš enako kot recimo v Južnoafriško republiko ?

dstr17_ ::

Fave je izjavil:

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/prof...

Tule se da nekaj videti.
Tudi ARSO ima objavljenih nekaj kart povprečnih hitrosti vetra:


Ampak to je precej bolj odvisno od mikrolokacije kot pa pri sončnih celicah.

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

Magic1 ::

Fave:
Sam ne poznam načina, kako prenašat ogromne količine elektrike na daljše razdalje, brez občutnih izgub. Kje je šele pol zemlje. Dejte me prosim malo izobrazit, ker na elektro faksu nimajo pojma o tem.
Magic

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Magic1 ()

Brane22 ::

Magic1 je izjavil:

Fave:
Sam ne poznam načina, kako prenašat ogromne količine elektrike na daljše razdalje, brez občutnih izgub. Kje je šele pol zemlje. Dejte me prosim malo izobrazit, ker na elektro faksu nimajo pojma o tem.


In ne samo to. Poglej na račun za štrom. A imaš tam kjerkoloi omenjene izgube omrežja ? NE- navedeni so STROŠKI omrežja.

Dostikrat v takih debatah radi reklamirajo neke relativno nizke izgube optimalnega omrežja, ponavadi v pogojih, ki nimajo veze s solarnimi.

Ampak plačuješ STROŠKE. In ti so očitno bistveno višji od samih električnih izgub, sploh tistih teoretičnih.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Brane22 ()

Zheegec ::

ALIEn3001 je danes ob 10:54:46 izjavil:

Fora plinske je učinkovito pokrivanje špic, kar je ravno obratno od solarnih... Skladiščenje energije iz solarnih pa še poslabša ceno in učinkovitost in ekologijo, ki je pri solarnih že tako slaba...


Učinkovitost solarnih je povsem primerljiva (ali boljša) z drugimi viri energije, ekologija pa je neprimerljivo boljša.

Pa če ti je bilo v tej temi že veliko krat razloženo, da temu ni tako? Da je razlika za VSAJ faktor 5x ob dobrih pogojih. Seveda pa potem subvencije in pa pavšalni odkup elektrike (glede na nazivno moč, ne glede na dejansko oddano energijo v omrežje) to spremenijo, kar se tiče cene za samega lastnika sončne elektrarne.
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014

dstr17_ ::

Pa če ti je bilo v tej temi že veliko krat razloženo, da temu ni tako? Da je razlika za VSAJ faktor 5x ob dobrih pogojih.
Ravno obratno: razloženo je bilo, da je cena fotovoltaike konkurenčna (ali boljša) od npr. termoelektrarne.

Primer: strošek za 1kWh elektrike v TEŠ6 je 5.5 centov (kar je uradni podatek, naveden v brošuri), strošek za 1kWh iz fotovoltaike, ki je bila v letu 2012 postaljena v Nemčiji ali Italiji pa ~4.3 centa (kar sem dobil iz podatkov na SolarBuzz). Teh 4.3 centa lahko mirno zaokrožiš navzgor na 5 centov, če želiš vključiti še stroške vzdrževanja in zavarovanja, pa bo to še vedno konkurenčna cena.

No sicer pa je tudi Fave zgoraj navedel številke iz prakse, ki pravijo enako. Pa ne mislim subvencij, ampak samo strošek proizvodnje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: dstr17_ ()

celada ::

dstr17_ je izjavil:

celada je izjavil:

Torej hočeš kompenzirat en nezanesljiv vir z drugim in kjer oba nimata dodelanih načinov shranjevanja energije in tudi če bi jih imela bi morali imeti 5× več inštaliranih kapacitet da bi dobili neko normalno pokritost?
Jah dokler ne bo urejeno dobro shranjevanje in stabilno črpanje nima smisla kaj takega početi. Smisel ima samo kot podpora trenutnemu omrežju. V primeru izgradnje zbiralnikov (Avče bi lahko tako priredili) pa lahko tudi več kot to.


No daj naredi tale mentalni preračun:

Ceno elektrarne, ki bo v enem letu generirala 5 TWH energije (malce manj kot NEK)
Velikost in ceno hranilnika, ki ga boš uporabil da shraniš vsaj polovico te energije čez celo leto (naprimer 2 hranilnika ki uporablja tekoče soli velikosti 14 m v višino in 18m polmera torej volumen 28500 m^3 shrani cca 1010 MWH energije, cena je pa circa 50$ na shranjen kWh , aja pa trenutno jim uspe držat tam 2-3 tedne to na uporabni temperaturi)
Na shranjevanje z vodo pozabi isto vodik.
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

dstr17_ ::

S hranilniki je dražja, to ni dileme.

Zakaj naj bi pozabil na shranjevanje z vodo in vodikom?

celada ::

Za prvo si geografsko omejen drugo pa nimaš pogoja da se ti sezide energetsko.
Pa prosim naredi izračun cene elektrarne glede na proizvedeno količine energije.
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: celada ()

dstr17_ ::

Ja tudi za hidroelektrarne si geografsko omejen, pa v resnici tudi za termo in nuklearke. Treba je pač gledati kaj je kje možno zgraditi. Ni pa magične rešitve, ki bi delovala vedno in povsod.

Vodik se čisto v redu izide energetsko. Pač ni gratis energija tako kot premog in nafta, ampak to ni ovira da se ga ne bi uporabljalo.

Pa prosim naredi izračun cene elektrarne glede na proizvedeno količine energije.
Pa saj točno to sem zgoraj napisal. Cena glede na proizvedeno energijo. TEŠ6 5.5centa/kWh, fotovoltaika 4-5centov/kWh (za nove sončne elektrarne v letu 2012).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: dstr17_ ()

celada ::

Jaz sem te vprasal nekaj drugega. Ceno elektrarne bi rad, Pa kar vzemi ceno 1 $/w inštalirane moči.

Jaz sem te vprasal nekaj drugega. Ceno elektrarne bi rad, Pa kar vzemi ceno 1 $/w inštalirane moči.
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: celada ()

Fave ::

Magic1 je izjavil:

Fave:
Sam ne poznam načina, kako prenašat ogromne količine elektrike na daljše razdalje, brez občutnih izgub. Kje je šele pol zemlje. Dejte me prosim malo izobrazit, ker na elektro faksu nimajo pojma o tem.



Jah, izgube nedvomno so. So del dejstev s katerimi operiramo, a to na noben način ne prepreči gradnje povezave celega planeta v mrežo. Pride pa za medkoninentalne povezave v poštev DC. Mogoče tudi superprevodna povezava?
My mind's a hyper tool that fixes everything.

dstr17_ ::

Jaz sem te vprasal nekaj drugega. Ceno elektrarne bi rad, Pa kar vzemi ceno 1 $/w inštalirane moči.
Ne vem točno kaj bi rad. TEŠ6: 1.3 milijarde + 69 milijonov letno za premog + vzdrževanje, delavci, čiščenje dimnika, ipd = 5.5centa/kWh.
Sončna elektrarna v Nemčiji in Italiji v letu 2012: 1.3€/Watt inštalirane moči, torej v življenjski dobi ~4.3centa/kWh (30 let, 1kWh na leto za 1 Watt moči), pri čemer je treba prišteti še stroške vzdrževanja in zavarovanja. Zato sem rekel recimo ~5centov/kWh.

Torej cena glede na količino proizvedene elektrike je povsem primerljiva.

CaqKa ::

Magic1 je izjavil:

Pravtako to ne bo nikoli primarni vir energije, tam do 10-20%, več je nesmisel.

da se ne bos opekel... http://en.m.wikipedia.org/wiki/Dyson_sp...

CaqKa ::

Magic1 je izjavil:

Fave:
Sam ne poznam načina, kako prenašat ogromne količine elektrike na daljše razdalje, brez občutnih izgub. Kje je šele pol zemlje. Dejte me prosim malo izobrazit, ker na elektro faksu nimajo pojma o tem.


isci smart grid, zraven se pa zavedaj da resitev ni v enem kablu, ki bo imel nevem kaksno ucinkovitost, ampak v vecih manjsih. podobno je z internetom.

da na faksih nimajo pojma o temu je za lase privlecena izjava...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: CaqKa ()

celada ::

dstr17_ je izjavil:

Jaz sem te vprasal nekaj drugega. Ceno elektrarne bi rad, Pa kar vzemi ceno 1 $/w inštalirane moči.
Ne vem točno kaj bi rad. TEŠ6: 1.3 milijarde + 69 milijonov letno za premog + vzdrževanje, delavci, čiščenje dimnika, ipd = 5.5centa/kWh.
Sončna elektrarna v Nemčiji in Italiji v letu 2012: 1.3€/Watt inštalirane moči, torej v življenjski dobi ~4.3centa/kWh (30 let, 1kWh na leto za 1 Watt moči), pri čemer je treba prišteti še stroške vzdrževanja in zavarovanja. Zato sem rekel recimo ~5centov/kWh.

Torej cena glede na količino proizvedene elektrike je povsem primerljiva.


Teška bo tole brez url.

Vsi primeri, ki smo jih tu videli ( large scale elektrarne ) so se pokazale primerljivo cenovno po inštalirani moči toda proizvedejo 5× manj električne energije skozi leto. Nebo šlo kle vse čez.
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

CaqKa ::

http://www.siol.net/novice/znanost_in_o...
ocitno znanje, da se energija dostav iz afrike v evropo je...

johnnyyy ::

Problem, ki ga tukaj noben ne upošteva pri sončnih elektrarnah je elektično omrežje. Omrežje mora imeti konstantno frekvenco, saj je s tem pogojena transformacija napetosti, poleg tega pa konstantno frekvenco potrebuje tudi veliko industrijskih procesov. Da tok teče rabimo razliko potencialov, ki pa jo lahko pri izmenični napetosti dobimo s pomočjo povečane/zmanjšane amplitude ali s faznim prehitevanjem/zaostajanjem (odvisno ali porabljamo ali proizvajamo). Vsi generatorji v omrežju oddajajo energijo v omrežje s faznim prehitevanjem. S tem, ko se zmanjša moč porabnikov se zaradi tega poveča frekvenca (generatorji se začnejo hitreje vrtet), zato morajo elektrarne, ki so dinamične (predvsem HE) zmanjšati energijo na turbine, saj s tem zmanjšajo frekvenco. Podobno se dogaja v primeru povečane moči porabnikov. Navzven sistem izgleda tako, da rabimo za konstantno frekvenco v vsakem trenutku enako moč porabe in proizvodnje. Sončne elektrarne proizvajajo energijo glede na sonce in ne na porabo (da mora biti vsa energija iz teh virov v celoti kupljena pa določa celo zakon).

V primeru majhne moči sončnih elektrarn spremembo frekvence uspešno regulirajo HE. Če pa sistem sončnih elektrarn ni zanemarljiv pa imamo problem. Kdo bo reguliral frekvenco? Kam z energijo, če jo imamo preveč? Če začnejo frekvenco regulirati JE in TE, kakšne padce izkoristov to prinaša? Ali se lahko zgodi da zaradi dinamičnih TE in JE na njih izgubimo več energije (zaradi padcev izkoristkov), kot jo z sončnimi elektrarnami dobimo?

S temi vprašanji se večina ljudi ne ukvarja niti se jih ne zavedajo, in energijo ter moč kar lepo seštevajo. Zato je dobro da gledamo stvari tudi iz tega zornega kota in ne samo, da seštevamo moči in energijo.

dstr17_ ::

Teška bo tole brez url.
Saj sem navedel vse url-je: brošuro od TEŠ6 in cene sončnih elektrarn v 2012. Pa tudi analizo, kjer za določena področja ugotavljajo, da je grid parity že dosežen.

Vsi primeri, ki smo jih tu videli ( large scale elektrarne ) so se pokazale primerljivo cenovno po inštalirani moči toda proizvedejo 5× manj električne energije skozi leto.
Saj zato so pa 5x cenejše za zgradit in vzdrževat. Pa si na istem.

CaqKa ::

za žaluzije še ni slišal?
sej kak pa naredimo na HE? ja vodo mimo speljemo ce jo imamo prevec... zakaj bi drugace delali pri soncnih celicah?

celada ::

Kak so cenejše za gradit? Cena variera od 1.5€-2.5€/w pri jederskih ( kitajski primeri do NEK 2) ko so variante TEŠ-a od 1€-2€ / w, solarne so pa na tistem tvojem linku od 7 $/w do 1.75 $/w. Proizvedejo 5× manj elektrike kot druge alternative in življenska doba je med krajšimi, da ne omenjamo nezanesljivosti in s tem precej povečanih stroškov shranjevanja energije.
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

Zheegec ::

dstr17_ je izjavil:

Pa če ti je bilo v tej temi že veliko krat razloženo, da temu ni tako? Da je razlika za VSAJ faktor 5x ob dobrih pogojih.
Ravno obratno: razloženo je bilo, da je cena fotovoltaike konkurenčna (ali boljša) od npr. termoelektrarne.

Primer: strošek za 1kWh elektrike v TEŠ6 je 5.5 centov (kar je uradni podatek, naveden v brošuri), strošek za 1kWh iz fotovoltaike, ki je bila v letu 2012 postaljena v Nemčiji ali Italiji pa ~4.3 centa (kar sem dobil iz podatkov na SolarBuzz). Teh 4.3 centa lahko mirno zaokrožiš navzgor na 5 centov, če želiš vključiti še stroške vzdrževanja in zavarovanja, pa bo to še vedno konkurenčna cena.

No sicer pa je tudi Fave zgoraj navedel številke iz prakse, ki pravijo enako. Pa ne mislim subvencij, ampak samo strošek proizvodnje.

Preberi moj post še enkrat. Osredotoči se na PAVŠALNI nakup elektrike in pa IDEALNI pogoji. Če gledaš inštalirano moč (kar ti delaš) je pri solarnih elektrarnah problem, da toliko dobiš ven samo, ko poleti popoldne sije sonce in omrežje dodatno energijo tudi potrebuje. V vseh ostalih pogojih proizvajaš bistveno bistveno manj energije, več kot pol časa tudi 0 energije. Kar tvoje podatke o "inštalirani moči" popolnoma ubije. Plus zaradi same nezanesljivosti sončnih elektrarn (nikoli ne veš, kdaj pride oblak), moraš imeti še back-up jedrsko ali termoelektrarno, ki itak 24/7 delujejo.
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014

WarpedOne ::

Žaluzije? Kaj manjka enostavnim stikalom?
Če se trenuno zgenerira 2% "preveč" energije, ki nam dela problem, se pač 2% panelov odklopi. Jak problem ...

več kot pol časa tudi 0 energije.

Natanko tako kot HE, ki ponoči filajo akumulacije.
HE v povprčeju obratujejo ~45% časa, TE 70% časa, JE pa 99% časa. Deal with it.
Do you know what you don't know?

Zgodovina sprememb…

celada ::

Ja in ravno zato gradiš JE za base load. Najcenejša opcija na dolgi rok. ;)
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

Zheegec ::

WarpedOne je izjavil:

Žaluzije? Kaj manjka enostavnim stikalom?
Če se trenuno zgenerira 2% "preveč" energije, ki nam dela problem, se pač 2% panelov odklopi. Jak problem ...

več kot pol časa tudi 0 energije.

Natanko tako kot HE, ki ponoči filajo akumulacije.
HE v povprčeju obratujejo ~45% časa, TE 70% časa, JE pa 99% časa. Deal with it.

Zato citiram še enkrat sebe:
moraš imeti še back-up jedrsko ali termoelektrarno, ki itak 24/7 delujejo.
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014

CaqKa ::

WarpedOne je izjavil:

Žaluzije? Kaj manjka enostavnim stikalom?
Če se trenuno zgenerira 2% "preveč" energije, ki nam dela problem, se pač 2% panelov odklopi. Jak problem ...

pa recimo, da sem se pustil zavest da je "problem" bolj kompleksn :)
strani: 1 2 3 4 5 6 ... 140