Filozofija: Aristotel in Platon

Platon

Je idealist (osnovno načelo idealistov je, da temelj sveta idejne narave, torej vse kar lahko umemo, imamo idejo le tega, obstaja). Uvede svet idej, ki je popolnoma ločen od materialnega in s tem postavi temelje metafizike (nauk, ki se ukvarja s stvarmi, ki presegajo naša fizična iskustva). Je večen in nespremenljiv, v njem bivajo vse ideje (ki se lahko porodijo). Človeška duša pred rojstvom zre v ta svet, ob rojstvu pa pije iz Reke Spozabe in vse pozabi. Zato je vse učenje v življenju pravzaprav le ponovno spominjanje. Ideje so v svojem svetu urejene hierarhično. Najvišje je dobro, pod njim pa lepo in pravično.
Glede na obstoj idejnega sveta so vse stvari v matarialnem svetu le podobe pralikov (pralik = ideja). To razmerje še nadgradi, ko uvede še posnetke. To so vsa umetniška dela, ki posnemajo (mimesis) materialne stvari. Ker v antični Grčiji še ni bilo abstraktne umetnosti, zaobjame s tem vso umetnost. Kot posnemovalce, Platon umetnikov ne ceni zelo, po drugi strani pa se jih tudi boji, zato bi iz svoje idealne države izgnal vse umetnike, razen tistih, ki bi ustvarjali v ineteresu države (tisti, ki pišejo ode bogovom ali poučna dela).
Ko smo že pri nauku o idealni državi, ali bolje idealni državni ureditvi, si oglejmo še tega. Gre za arisotkracijo (vladavino najboljših) v pravem pomenu besede. Na vrhu hierarhije bi bili filozofi (vladarji), katerih edina naloga, bi bila spoznavati svet idej in s tem pravičnost, dobroto... Vladarji nimajo osebne lastnine ali družin in so izbrani iz drugega razreda, vojščakov. Pri njih je, v nasprotju z vladarji, vse skupno (družine, lastnina...), skrbijo pa za red in obrambo države. Vsi ostali (kmetje, delavci, trgovci...) so v najnižjem razredu, njim je dovoljeno imeti osebno lastnino, so pa zato brez političnih pravic in ne morejo napredovati v višje razrede. Opozoriti velja, da Platon, v skladu s tedanjimi načeli, sužnjom ni namenil mesta v družbi (so samo lastnina).
Za dober esej, je dobro podati tudi svoj komentar ali kritiko, tako bi veljalo omeniti, da je Platon vsa kočljiva vprašanja rešševal z zgodbicami in miti, kar nakazuje, da se je zavedal določenih napak v svojih naukih. Eno takšno razlago, sem že omenil, pri idejah (Reka Spozabe), druga zelo znana pa je razlaga, zakaj v njegovi državi ne more kdorkoli zasesti katerega koli položaja. Platon odgovrja, da je pred rojstvom primešana določena količina zlata, srebra in železa. Če prevladuje zlato, se rodi filozof, če srebro vojak, "železni" pa so vsi ostali.
Več zanimivih (in nerazrešenih) vprašanj se odpira v povezavi s svetom idej. Ali je idej končno mnogo? Ali obstaja enotni idejni svet za vsa bitja, ali imamo ljudje svojega, živali svojega, vesoljci svojega... Od kod izvirajo slabe (hudobne) ideje, Platon namreč teh nikoli ne omenja, zanj so vse ideje dobre. Če vemo, da je ideja pravzaprav vse, ker si lahko umislimo, od kod nam potem ideje posilstva, kraje, prevare... ? Če ideje bivajo zunaj svojih podob, kje podem biva ideja ideje (v svetu idej potemtakem ne... )?

Aristotelj

Postavi temelje logike (princip, definicja, sklep, dedukcija, indukcija...).
Njegovo najpomembnejše delo je "Metafizika", kjer oporeka Platonovi metafiziki in predstavi svoj pogled na svet. Platonu očita, da bistvo stvari ne more bivati zunaj te stvari in da je duaalizem (svet idej, svet materije), ki ga je uvedel, popolnoma npotrebno podvajanje.
Ironično pa tudi sam uspostavi dualizem. Čeprav je bit (bistvo) vsake stvari v nej sami, je "sestavljena" iz snovi in oblike/ideje. Vsaka stvar, razen čiste snovi in čiste oblike, je tako snov kot oblika. Naprimer drevo je semo po sebi oblika, če pa ga požagamo in iz njega naredimo deskke, pa postane snov desk, ki so spet oblika in tudi snov omari... Čista ideja je bog, ki je po Aristotelovo prvi gibalec.
Vsaka stvar ima za razvoj, ki je pripeljal do njene dejanskosti (pojavna oblika bitnosti) štiri vzroke. Oblikovni vzrok (stvar je določena po svoji obliki), smotrni vzrok (namen), gibalni vzrok (vsak razvoj potrebuje nek motor) in snovni vzrok (snov iz katere je narejen). Vsi razen gibalnega so dokaj samoumevni, zastavi pa se vprašanje, kaj je prvi gibalni vzrok, torej sila, ki je razvoj sveta pognala v gibanje. Če si mislite, prvi giblaec, mislite pravilno. To pa je tudi vsa vloga, ki jo Arisotel pripisuje bogu. Pritisnil je na gumb, nakar brezbrižno odhlača stran. Da pa stvari še malo zakompliciramo. Če je bog pognal razvoj snov->oblika->snov->... to pomeni, da ne more biti forma neke nižje snovi, torej je tudi čista materija. Že slišim ugovore, če je čista forma, to pomeni, da ne more biti snov nobeni formi, njega samega pa tvori neka snov. Ni čisto tako. Ideja boga je implicitno zajeta v vseh ostalih stvareh, saj lahko se lahko vedno premaknemo po snov-oblika verigi toliko nazaj, da pridemo do čiste snovi, boga.

-----

To bi bilo na neki osnovni stopnji (mislim da) vse. Če hočeš več (podrobnejše) povej, ampak esejev ti pa ne bom pisal.

Bug: to je kar lastno znaznje [:D], tako da povej, o čem hočeš še več zvedeti.

Svaka ti cast!

Pri Platonu bi rabil se: njegovo pojmovanje ljubezni in lepote, njegova formulacija drzave ter vpliv njegove filozofije.

Hvala!

Bug: formulacijo države že imaš razloženo (aristokracija, filozofi na vrhu...).

Ljubezen

Tudi pri nauku o ljubezni se platon opira na svojo delitev realnosti na materialno in idejno. Najnižja oblika ljubezni (lepote) je nagnenje do posameznih stvari (podob). Višja oblika je ljubljenje ideje podobe, ali če to prenesemo na ljudi, ljubljenje njihove duševnosti (... ki je edina sposobna umeti ideje). Najvišja oblika ljubezni pa je ljubezen do lepote same, kot ideje. To zmorejo le filozofi, ki spozavajo svet idej. Upoštevati moramo namreč, da lahko idejo le umemo, saj presega razum (torej je ne moremo razumeti), kar kaže tako na metafiziko, kot Platonovo zatekanje k mitom (spozavanje idej je mističen, intuitiven proces, dostopen le nekaterim).

Lepota

Lepota ni le čutna, temveč je ideja in kot takšna večna in nodvisna od stvari katerim jo pripisujemo. Pravzaprav je lepota v stvareh le odsev objektivne bitnosti (dejanskost bit) ideje lepote. Čim večji del objektivne bitnosti lepote je zajtte v neki ideji, tem lepša je.

Vpliv

Velik je predvsem v obdobjih, ko kultura teži k spiritualizmu in religioznosti ali lepoti in ljubezni.
Njegov upliv na filozofijo je skoraj neprekinjen od začetka našega štetja, ko nastane filozofsko gibanje neoplatonizem pa do 13. stoletja, ko ga v sholastiki izpodrine Aristotel.
Zadnji večji filozofski upliv ima na nemške klasične filozofe (Schelling, Hegl...).
Svoj pečat pusti tudi na umetnost. V renesansi s svojim videnjem lepote in ljubezni, romantiki in novoromantiki pa simbolisti v njegovem svetu idej vidijo potrditev njihovega iskanja zapojavnega sveta (preko simbov).

owca se na tole spozna ...

Kot prvo moram povedat da se na to temo ne preveč dobro spoznam..
Ampak kot sem prebiral tole, se mi je neki po glavi porajalo...
To, da je svet ki se razvija in raste urejen po Aristotelovem načinu., Ljubezen, lepota, mogoče tudi gola duša pa so Platonski. Tako , da v bistvu je vsak od njih na svojem področju to razglabljal. Resnica jih pa združuje..
Nevem no, resm me zanima to, samo nisem siguren če prav razmišljam.

Zanimivo ja, kako so bili ljudje še do nedavnega nevedni...
Če so misleci takšne govorili, kaj je bilo šele z navadno rajo

90+% filozofije - lahko odpravimo z zamahom roke.

Pa ne gre za prepotentnost. Gre za čisto realno ocenjevanje.

Zakaj bi morli biti ponižni in skromni pred stoletja starimi filozofi?

No need.

Hay...ne vem ce ti bo tole kej pomagal al je prevec premal nadrobno...priznam da nisem brala vsega kar so ti ze prej poslal...tak da ce ti kej prov pride ql, drgac pa tud prov....

ARISTOTEL (384-322p.n.š)

ARISTOTEL IN FILOZOFIJA
Aristotel je bil Platonov učenec v Platonovi Akademiji celih 20 let, vendar se s Platonom v marsičem ni strinjal.
Platon se je obračal vstran od čutnega sveta in nekako le bežno dojemal vse, kar vidimo okoli sebe. Aristotel pa je počel ravno nasprotno: spravil se je na »vse štiri« in opazoval ribe in žabe, vetrnice in mak itd.  Platon je uporabljal samo razum, Aristotel pa tudi čute.Ukvarjal se je z izredno veliko stvarmi, nekatere vede je formuliral povsem na novo in položil njihove temelje, ki so jih kasneje razvijali drugi znanstveniki. Ima izredno velik pomen v evropski kulturi, ravno on je ustvaril strokovni jezik, ki ga posamezne znanstvene panoge uporabljajo še danes. Bil je izredno velik sistematik, ukvarjal se je z biologijo, filozofijo, matematiko, logiko, astronomijo, etiko, politiko,…
Aristotelove spise, od katerih so bili ezoterični (skrivni) namenjeni predavanjem, eksoterični (poljudni) pa objavi, lahko razvrstimo v 6 vrst:
 Znanstvena logika, ki jo je utemeljil Aristotel, s področij: opredelitev pojmov, oblikovanje mnenj, sklep ter govorništvo in slovnica
 14 zvezkov metafizike, v katerih raziskuje vsa načela biti z upoštevanjem pojma boga
 Filozofija narave, raziskave v posameznih znanstvenih zvrsteh, od katerih je nekatere prvi uvedel Aristotel
 Etika, v kateri predstavlja razumno ravnanje človeka kot najvišjo vrlino
 Politika, razprave o različnih državnih oblikah
 Poetika, v ohranjenih odlomkih opredeljuje pojma tragedija in ep. Kljub velikemu pomenu njegovega dela so Aristotela obtožili brezbožnosti in je zato zapustil Atene.
Imel je tudi lastno mnenje o ženskah in je menil, da ženski nekaj manjka. Menil je, da je ženska "nepopoln moški". Pri razmnoževanju je ženska trpna in sprejemajoča, moški pa dejaven in dajajoč. Zato je menil, naj otrok podeduje samo moške lastnosti.

ARISTOTELOVA LOGIKA
Za Aristotela beseda "dva" ni bila samostalnik, ki bi se nanašal na abstrakten predmet neodvisno od fizičnih predmetov, ampak pridevnik, ki opisuje fizične predmete. (Primer: dva metrska lestev dejal je, da beseda dva, ki opisuje dolžino, je v lestvi.)

Oblikoval je štiri osnovne tipe izjav  (Aristotlov kvadrat)
P a S: Vsaka stvar, ki ima lastnost P, ima tudi lastnost S.
Vsi profesorji so pametni.
P e S: Nobena stvar nima hkrati obeh lastnosti P in S.
Noben profesor ni pameten.
P i S: Vsaj ena stvar ima obe lastnosti P in S.
Nekateri profesorji so pametni.
P o S: Vsaj ena stvar ima lastnost P, toda nima lastnosti S.
Nekateri profesorji niso pametni.

Aristotel je po Evklidu povzel in definiral deduktivno metodo, ki je vedno igrala veliko vlogo v matematiki. Ta metoda je sestavljena iz trditev in potem glede na te postavljamo nove izreke, ki jih dokazujemo. Vsaka izjava v dokazu mora biti opravičena ali z aksiomom ali z že prej dokazanim izrekom oz. z načelom logike. Za Aristotela so matematični aksiomi resnice, ki nepreklicno veljajo.
Aristotel je opravil tudi pionirsko delo v načinovni (modalni) logiki in v enem izmed svojih del objavil naslednji implikaciji:

Če je možno, da P ni dogodek, potem ni nujno, da bi bil P dogodek.
Če je možno, da izpita ne narediš, potem ni nujno, da boš izpit naredil.
Če ni možno, da bi bil P dogodek, potem je nujno, da P ni dogodek.
Če ni možno, da bi naredil izpit, potem boš ti izpit nujno padel.

Po Aristotelovem načrtu vsaka izjava pade natanko v eno od naslednjih treh kategorij, seveda pa je izbira kategorije odvisna tudi od predhodnih izjav in ugotovitev:
Izjava je resnična.  2+5=7
Izjava je neresnična.  Ta pes je avto.
Izjava je naključna.  Hitler je napadel Rusijo.



ARISTOTEL IN NESKONČNOST
Znan Aristotelov stavek: »Infinitium actu non datur« – »Dejansko ni nič neskončnega«
Aristotel ni verjel v neskončnost. Zavračal je neskončna zaporedja in premice v neskončnosti.

Neskončnost je prevelika, da bi bila "lepa".
Biti lep, lepo bitje in vsaka celota-izmišljena iz delov, mora, ne samo pokazati določeno urejenost in urejenost po delih, ampak mora imeti tudi končno velikost. Lepota je nekaj, kar ima mero in urejenost in je zato nemogoča…stvaritev ogromnih dimenzij, recimo 1000 km dolga. V tem primeru ta predmet ne more biti viden naenkrat, zato je njegova edinost in celota opazovalcu nevidna.

Neskončne premice ne obstajajo!
Privzemimo, da obstaja neskončna ravna črta AB. Naj bo C točka, ki ne leži na AB in naj bo XCY druga neskončna ravna črta, ki se obrača s C okoli njene osi in seka AB v poljubni točki P.
Če si pomagamo z uro in predpostavimo, da bo ob treh popoldne XCY vzporedna k AB in da XCY rotira v smeri urinih kazalcev okoli C s konstantno kotno hitrostjo pol obrata na uro. Tako je XCY vzporedna k AB ob vsaki polni uri, torej ob štirih, pa ob petih…V vseh ostalih vmesnih časih XCY odreže AB v točki P in ko gre vsako uro mimo, s tem P prepotuje celo dolžino črte oz. premice AB.
Ampak Aristotel pravi, da razdalja ni neskončna, če je lahko prepotovana v končnem času. S tem pridemo v protislovje, zato ne more biti AB neskončna črta, ampak je končna.

Aristotel je študiral tudi Paradoks Thompsonove svetilke.  Aristotel je zavračal neskončnost, pa se mu je kljub temu zdelo, da nekaj mora biti na tem, zato je postavil idejo o "potencialni neskončnosti".

ARISTOTEL IN FIZIKA
Aristotelova Fizika, najstarejše v celoti ohranjeno delo, je razprava, ki je po vsebini precej drugačna od naše predstave naravoslovnega dela. Physis namreč v grščini pomeni naravo. Dejansko se prva Fizika ne ukvarja toliko s konkretnimi naravoslovnimi problemi, temveč na splošno raziskuje temeljne pojme, ki jih vsaka znanost o naravi potrebuje za svojo utemeljitev: pojme vzroka, gibanja, časa, dela, celote, končnega, neskončnega...

Nekaj stavkov, s katerimi se prične Fizika (prvo poglavje prve knjige):
»Ker imajo predmeti znanosti na vseh področjih raziskovanja svoje principe, pogoje in načela, vedenje, torej znanstveno vedenje, dobivamo prav s spoznavanjem le-teh. Kajti o stvari ne vemo prav nič, dokler ne spoznamo njenih prvih vzrokov in prvih principov, dokler našega raziskovanja ne pripeljemo do njenih najbolj osnovnih načel. Jasno je torej, da je v znanosti o naravi, prav tako kot pri vseh drugih znanostih, naša prva naloga določiti tisto, kar se tiče njenih principov....«


L.P.

Ninca

Platon pa Descartes nista mela pojma praktično o ničemer.

Zakaj? [;)]

Tloramus: lahko, vprašanje je le o čem (tema oziroma resolucija).

...če pa s tem, ko teptaš dosežke drugih, daješ svojemu egu krila, si kar privošči!

Platon pa Descartes nista mela pojma praktično o ničemer.
Tak je bil moj občutek ko sem zvedel za njuna klobasanja.

S takšnimi komentarji si delaš medvedjo uslugo.
Če kaj, izpadeš kot prepotenten najstnik. Zato le napiši kaj več,
mene tudi zanima, ali imaš kaj za povedat, ali le natepavaš prazno slamo.