Karlovški most - statika

Sej most MORA nihat, drugače bi se že zdavnaj podrl. Enako velja za stolpnice in pravzaprav vse ogromne zgradbe. Nihanje je tisto kar prenaša energijo, da se postopoma izniči namesto, da na eni točki ta energija polomi nosilno strukturo...

če je to na sliki cel most, ne vem kam gre 30 avtov na en pas?

Nekako se mi ne zdi normalno, da tako kratek most, ki je bil v tem času obremenjen samo na enem pasu, pa še to s kakšnimi 30 vozili

Keyser Soze je 7. jun 2012 ob 08:23 izjavil:

Danes zjutraj, ko sem se spet peljal čez Karlovški most na Dolenjski cesti, je ta, kot že velikokrat prej, nenormalno nihal.

Za primer mocnega nihanja mostu ti predlagam, da se zapeljes do "harfe", mosta cez Ljubljanico, na vzhodni obvoznici pri izvozu Bizovik, in se pes sprehodis cez.

Na vsakem mostu se pred odprtjem za promet naredi obremenilno preizkusnjo. Na most navozijo polne tovornjake, s cimer ga obremenijo tako, kot ga prosti promet nikdar ne more. Na sliki je nad prvi podpornikom 6 vozil po okoli 30 ton, nad drugim pa kar 12 taksnih vozil. Pri taksni obremenitvi se merijo deformacije in primarjajo z nacrtovanimi. Te meritve veljajo za staticne obremenitve.

Pri varnosti mostov se seveda uposteva tudi DAF - Dynamic Amplification Factor, ki pove razmerje med dinamicno (ko se vozilo pelje cez most) in staticno (ko vozilo stoji na mostu) obremenitvijo. Ce se prav spomnim, se pri nacrtovanju uposteva vrednost 1.2 (z malimi variacijami glede na tip mostu). Se pravi, se vzame absolutno maksimalno pricakovano obremenitev mostu, k temu pa pristeje se 20% za varnostni faktor zaradi potencialno vecjih dinamicnih obremenitev. To je zelo konzervativna vrednost, dobljena iz 100+ let starih izkusenj nacrtovanja in gradnje mostov.

Realen DAF je seveda zelo odvisen od mnogo detajlov, konstrukcije in mase mostu, povrsine asfalta, dovoza na most, tipa vozila, pozicije vozila na mostu, in je ponavadi precej manjsi kot 1.2. Slucajno sem del skupine, ki se med drugim ukvarja tudi z meritvami DAF z namenom zmanjsati faktor rezerve za mostove (in s tem poceniti izgradnjo) Tukajle je eden izmed clankov na to temo, kjer so opisane meritve in simulacije. Zanimivo je, naprimer, da je ponavadi DAF pri prisotnosti vec vozil manjsi kot DAF pri enem vozilu (zaradi razlicnih dinamicnih karakteristik vozil in manj "nihajno ciste" situacije na mostu). Se pravi, pri manjsih obremenitvah je DAF ponavadi vecji, kot pri vecjih, kar se dodatno zmanjsa potreben varnostni faktor.

Suma sumarum: sam se niti pod razno ne obremenjujem (pun intended) s tezkimi vozili na mostovih. Ce so zdrzali dosedaj, ob tem prometu, je zelo zelo malo verjetnosti, da bo slo karkoli narobe.

Pa se nekaj: ali je mozno, da je nezno zibanje vozila posledica venturijevega efekta (i.e., zaradi zraka) ko gre vozilo mimo tvojega?

Lokacija. Gre za glavni, 4-5 pasovni most na koncu Dolenjske ceste (pred križiščem Karlovške, Dolenjske, Roške in Privoza). Tisti, pod katerim se zaključi Ižanka.


Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici @ Wikipedia

Kar se tiče nihanja in ostalih premikov gradenj, mi je jasno, da so na nek način "žive". Ker pač morajo bit. Absolutno togo bi verjetno hitro končalo v koščkih. Ampak tale most je pa čisto izven proporcev meni znanih premikov (nihanje traja par sekund in ga lahko občutiš). Včasih dobiš občutek, da bo kar prešlo v resonanco.

Na tem mostu je v jutranjih urah rada gužva, sploh če zavijaš iz Dolenjske ceste desno na Roško, tako da velikokrat stojim na tem mostu. Takrat se ta efekt najbolj občuti. Ne vedno, je pa dokaj pogost, vendar amplituda varira.

Da ni venturijev efekt mi je jasno zato, ker gre za popolnoma vertikalno gibanje. Nobenih pomikov v horizontalni ravnini. Up & down.

Nekako se tolažim, da je zadeva OK narejena, tako na papirju kot v realnosti in da je tudi ustrezno sprobana. Samo vseeno imaš tisti gut filling, ki ti pravi, da je to pa že mal tumač.

P.S.: Možno, da imam za en drek amortizerje. Bo treba na servis. =D

Keyser Soze> Lokacija. Gre za glavni, 4-5 pasovni most na koncu Dolenjske ceste (pred križiščem Karlovške, Dolenjske, Roške in Privoza). Tisti, pod katerim se zaključi Ižanka.

To pa ni karlovški most, karlovški je tisti pred Zoisovo piramido.

pi pawr je 7. jun 2012 ob 18:50 izjavil:

Tudi most čez Savo pred Črnučami se ob prehodu avtobusa ali tovornjaka precej trese, kadar zapelje čez kako jamo. To čutiš, če si peš.

Ja, ta se zna kar konkretno zatrest, sploh če kaj težjega pelje čez dilatacije. Ampak je razlika med udarnim šokom, ki se prenaša skozi most, in ga ta zelo, res zelo hitro zaduši in tem nihanjem na Karlovškem mostu (ajde, celo wiki ga poimenuje Karlovški in jaz ga vedno poznam kot Karlovškega, tako da dejmo za zdravej te debate ostat pri tem nazivu - sta pa dva ja, un tamali pod tavelikim je kao Stari Karlovški most).

Ta karlovški je take sorte, da ni tistega udarnega šoka, ampak je ko ena gimnastična žoga. Začne se z malo amplitudo, se povečuje par nihajev, nato pa začne spet usihat. Skratka, tisti prvi del, ko se amplituda zvišuje je neprijeten. Ko se začne dušit ni več panike.

Jaz ti lahko povem, da se to zgodi bolj v jutranjih konicah. Sej verjetno se tudi čez dan, ampak da stojim na mostu je večino zjutraj, tak po 7. uri. Ko se gor nabere par 10 avtomobilov, promet poleg pa še vedno teče.

Kakšen je filing izven avta pa pojma nimam. Ne letim ven, ko se začne guncat.

Keyser Soze je 8. jun 2012 ob 09:06 izjavil:

Jaz ti lahko povem, da se to zgodi bolj v jutranjih konicah. Sej verjetno se tudi čez dan, ampak da stojim na mostu je večino zjutraj, tak po 7. uri. Ko se gor nabere par 10 avtomobilov, promet poleg pa še vedno teče.

Kakšen je filing izven avta pa pojma nimam. Ne letim ven, ko se začne guncat.

Samo mene kar malo čudi, da ti v avtu čutiš to.
Kaj ješ za zajtrk?

Ob teh opisih sem se spomnil na 2-nivojski most, ki povezuje levi in desni breg Drave pri Pobrežju v Mariboru. Tam sem imel čisto enake neprijetne občutke. Ko stojiš v koloni, se prav fino guncaš. Res neprijetno, če si na sredini mostu, težko se znebiš občutka, da bo nekaj popustilo. Čeprav si razumsko dopoveduješ drugače...