Najtišji kraj na svetu, par vprašanj

Naletela sem na tale članek http://www.slovenskenovice.si/bizarno/n...

Pa me zanima par stvari. Upam, da vprašanja ne bodo preveč neumna, ker o zvoku ne vem veliko.
- Za začetek me zanima, ali je v realnosti mogoče izdelati tak prostor? Skeptična sem zaradi objave članka v Novicah, kje sem pa tja objavijo kakšno neumnost.
- Zanima me, kako je mogoče, da zvok stene vpijajo? Ali se ni bi moral zvok od sten odbijati?
- Zakaj menite, da tišina tako negativno vpliva na človeka, da ta začne halucinirati?
Zakaj ljudje ne prenesemo popolne tišine?
- Ali trditev, da je zvok bistvenega pomena za orientacijo drži? Kako se potem gluhi ljudje orientirajo?

Zadnja trditev se mi zdi rahlo privlečena za nos, ker imam izredno dober sluh a orientacije res nimam.

Simpl. IIRC je tudi na elektrofaksu "gluha komora". Zapri se nto na 5 minut pa ti bo vse jasno.

Brane2 je 6. apr 2012 ob 20:03 izjavil:

Simpl. IIRC je tudi na elektrofaksu "gluha komora". Zapri se nto na 5 minut pa ti bo vse jasno.

Tole bi pa probala S kom se moram predhodno dogovorit?
Sklepam, da si ti to poizkusil. Kakšni so občutki?

kr1ženska je 6. apr 2012 ob 19:56 izjavil:

- Za začetek me zanima, ali je v realnosti mogoče izdelati tak prostor?

Da, seveda je možno. Zvok se širi kot valovanje medija (zraka, vode, oziroma "nečesa" - zato v vakumu zvoka ni). To, da v prostoru, kjer si sam, slišiš tudi "sebe od zunaj" pa je odvisno od odmeva. Če stene, ki bi zvok sicer odbijale, narediš takšne, da je odboj skoraj ničen, potem dobiš takšen "tih" prostor, kadar si notri sama.

Ne vpliva pa to na zmožnost slišati še koga ali kaj drugega, kar v istem prostoru oddaja zvok ali pa slišati samo sebe. Samo si pa predstavljam, da se notri slišiš čisto drugače, kot pa običajno.

kr1ženska je 6. apr 2012 ob 19:56 izjavil:

Skeptična sem zaradi objave članka v Novicah, kje sem pa tja objavijo kakšno neumnost.

Ko se prebiješ skozi občasno imbecilen prevod izvornega zapisa, tipično lahko izluščiš kakšna je resnica.

kr1ženska je 6. apr 2012 ob 19:56 izjavil:

- Zanima me, kako je mogoče, da zvok stene vpijajo? Ali se ni bi moral zvok od sten odbijati?

Da, to je res. Ravno v izdelavi takšnih sten, ki odboja praktično nimajo (oziroma je ta odboj pod tvojim slušnim pragom) pa dosežejo tak efekt.

kr1ženska je 6. apr 2012 ob 19:56 izjavil:

- Zakaj menite, da tišina tako negativno vpliva na človeka, da ta začne halucinirati?

Običajna razlaga je "sensory deprivation". Google in Wiki bosta imela največ podatkov na temo.

kr1ženska je 6. apr 2012 ob 19:56 izjavil:

Zakaj ljudje ne prenesemo popolne tišine?

Nekateri jo. Vzroki so raznovrstni, je pa res, da večina ljudi ne prenaša dobro, da se jim odvzame en ali več čutov na katere so se še do nedavnega zanašali.

kr1ženska je 6. apr 2012 ob 19:56 izjavil:

- Ali trditev, da je zvok bistvenega pomena za orientacijo drži? Kako se potem gluhi ljudje orientirajo?

Dobro vprašanje, ki posega na področje možganov in njihove sposobnosti prilagajanja. Navedba se nanaša na ljudi, ki so ta čut imeli, sedaj pa se jim njegovo uporabnost nenadoma onemogoči. Kar verjetno ima določene posledice, nikjer pa ni navedeno, če te posledice izhajajo elementarno iz same odsotnosti določene komponente, ali pa posredno iz posledičnih psihičnih posledic odsotnosti te komponente.

To, da smo se ljudje kot vrsta sposobni (oziroma so tega sposobni naši možgani) prilagoditi najbolj nenavadnim okoliščinam, pa je razvidno iz eksperimentov, ki jih lahko storiš tudi sama. Npr. tuširanje z zaprtimi očmi pri večini ljudi povzroči težave z ravnotežjem, pa se slepi evidentno tudi tuširajo in s tem nimajo težav. Tako tudi gluhi s tem verjetno nimajo težav, vendar pa je to posledica tega, da so možgani pri njih preprosto prilagojeni življenju brez te zaznave.

kr1ženska je 6. apr 2012 ob 19:56 izjavil:

Zadnja trditev se mi zdi rahlo privlečena za nos, ker imam izredno dober sluh a orientacije res nimam.

Upam, da ne misliš orientacije v smislu orientiranja po karti. Ta res nima zveze s tvojim sluhom. Kar se pa tiče orientacije v smislu zaznavanja kaj je gor in kaj je dol, pa je to čisto možno in nič za lase privlečeno. Pri ravnotežju nas bipedov se možgani tako zanašajo na cel kup senzorjev, da se lahko premikamo, kot se. Če se možganov dobesedno ne "natrenira" na delovanje brez ene ali večih zaznav, ni niti najmanj za lase privlečeno, da se pojavijo težave z ravnotežjem (orientiranjem v prostoru), ki lahko trajajo krajši ali pa daljši čas.

MisterR je 6. apr 2012 ob 19:58 izjavil:

Glede nato da je zgoraj luč, neko svetilo, se verjetno to sliši. Če je okno potem se spet nekaj sliši...

Sutterstock slika. Garantiram, da nima nič z dejansko komoro.

Ko se prebiješ skozi občasno imbecilen prevod izvornega zapisa, tipično lahko izluščiš kakšna je resnica.

Kot sem že rekla, o teh stvareh vem premalo, da bi lahko presodila, če je to mogoče.

Suprca! BlueRunner hvalat ti
Že kdo ve, koga lahko kontaktiram, da sprobam tole IIRC "gluho komoro"?

Orientacija je le malo odvisna od sluha; glavni organ za orientacijo(ravnotežje) je v ušesu.

Članek je pač na nivoju Slovenskih novic...

deluje tudi ce na stene pripopas kartonaste skatle za jajca(kokosja), da se zvok odbija

Mesar je 6. apr 2012 ob 20:57 izjavil:

francek1 je 6. apr 2012 ob 20:52 izjavil:

Orientacija je le malo odvisna od sluha; glavni organ za orientacijo(ravnotežje) je v ušesu.

Članek je pač na nivoju Slovenskih novic...

Zato pa si waservago vzameš sebo... da vidiš pri čem si.

zelo bi se strinjal

V pariškem muzeju znanosti http://www.cite-sciences.fr/fr/cite-des... lahko greš v tako sobo.

Verjetno je tudi kje drugje po evropi dostopna javnosti.

Tihe komore imajo po raznih zdravstevnih ustanovah za preverjanje sluha. Res niso velike, toliko da se notri vsedes. Je pa notri res cuden obcutek. Enostano nekaj manjka ;)

tole bo offtopic in nepovezano s teorijo, ki jo klepljete. Ni bila sicer absolutna tisina, vendar, ko nek mesta (ni niti nujno) vajen clovek pride recimo v kanjon kolpe...visji tok kjer ni ljudi in ilegalno postavi sotor...ponoci zacutis naravno "tisino", ki je tako impresivna...bi celo rekel, da te usesa bolijo od tisine oz. zvokov, ki si jih mogoce kot otrok ze pozabil.

Mene vsako leto preseneti in istocasno sem vesel, da je temu tako...sicer si s tem pljuvam v lastno skledo (vedno bolj je obljudena) a vseeno verjamem, da se kar nekaj kotickov v Sloveniji, ki ti ponujajo podobne uzitke.

@Buggy
Ko sem se pred leti tam vozil s kanujem, sem samo čakal, kdaj bo kdo skočil ven izza grmovja in zaigral na bendžo.

Jaz lahko opišem svojo izkušnjo zaznavanja zvoka kot naglušne osebe.

Naglušen sem praktično od rojstva. Ko sem se malce bolj poglobil v te reči, sem ugotovil, da manjko prostorske orientacije na podlagi zvoka že od malega kompenziram z vidom. Kar je verjetno razlog, da je moj "procesni center" za sliko bolj razvit kot pri običajnem (normalno slišečem) človeku. Sem namreč zelo vizualen tip človeka in v vsakodnevnih situacijah opazim detajle, ki jih večina ljudi spregleda. Tudi npr. v prometu se nikoli ne zanašam samo na sluh (čeprav s slušnim aparatom slišim dokaj v redu) in vedno vse preverjam vizualno.

Pred nekaj leti sem na enem od ušes izgubil še tistih nekaj procentov sluha, ki sem jih imel, in takrat je trajalo nekaj mesecev, da so se možgani reprogramirali na novo situacijo oz. manjko enega od "sezorjev". Vseeno mislim, da mi je bilo lažje, kot bi bilo normalno slišečemu človeku, ker se za prostorsko orientacijo že prej nisem zanašal na sluh.

Malce kasneje sem za drugo uho dobil nov slušni aparat, ki deluje na principu kostne prevodnosti. Zvok je precej bolj naraven kot pri klasičnem slušnem aparatu, ki je v bistvu nič drugega kot sofisticiran ojačevalec s slušalko. Zdaj, ko imam na voljo zvok v "višji resoluciji" - večji frekvenčni razpon, manj popačenj, večja dinamika - opažam, da je orientacija v prostoru manj naporna, četudi imam "mono" sluh.

S tišino nimam težav. Če ugasnem ali odstranim slušni aparat, ne slišim zvokov pod 40 do 60 dB (odvisno od frekvence, višje frekvence brez SA slišim bolje kot nižje), in sem ponoči praktično kjerkoli v "tihi sobi". Res pa je, da popolne tišine pri meni ni, saj mi je v trenutku, ko sem na enem od ušes popolnoma izgubil sluh, začelo v tistem ušesu piskati. Po eni od teorij je to piskanje v bistvu obrambni mehanizem možgan - torej ne nastaja v ušesu, temveč so zanj odgovorni možgani - in sicer kot obrambni mehanizem pred popolno tišino. Vendar sem se sčasoma navadil oz. so se možgani prilagodili, da piskanja "ne slišim", razen če pozornost namenoma usmerim v to.

Pozdrav

Kakih 14 ~ 15 let nazaj sem službeno "zašel" v gluho komoro v Gorenju, kjer so za nas opravljali meritve glasnosti motorskih aparatov. Občutki so res nenavadni. Najbolj me je presenetil občutek pritiska v ušesih, ki je bil zame zelo neprijeten. Sogovornika si kolikor-tolikor slišal, če je bil obrnjen proti tebi. Ko sva stala s hrbtom eden nasproti drugemu, govora praktično ni bilo slišati (v tem prostoru ni odbojev zvoka).

Tudi rezultati meritev so bili zelo zanimivi. Ker sami nismo imeli nobenega merilnega inštrumentarija za merjenje glasnosti, smo kar "na uho" izbrali kandidate za meritve. Zraven smo poslali tudi primerek, za katerega smo menili, da je tipični predstavnik, kar se glasnosti tiče in bi naj bil nekaka referenca. Smo bili nemalo presenečeni, ko so meritve pokazale, da je ravno naš referenčni aparat najglasnejši, kar se zvočnega pritiska tiče. Malo smo si belili glavo, pa prišli do ugotovitve, da nismo nujno poslali najglasnejših aparatov na meritve, temveč najbolj "tečne". Psihoakustika je prav zanimiva reč. Ni samo glasnost tista, temveč tudi frekvenčni spekter zvoka, ki v poslušalcu oblikuje celotno percepcijo "glasnosti". Po tem sodelovanju z Gorenjem smo sami kupili merilnik za ti. "close field" meritve glasnosti in frekvenčnega spektra od firme Brüel & Kjaer.

LP

Jože

Vsak studio je tako rečeno gluha soba, eni bolj drugi manj. Na stenah so piramide v katerih se zvok 'ujame'. Odbija se navznoter piramide, več ko je odbojev manj je močan. Tako rečeno se uniči. Od običajne ravne stene se vsak zvok odbije, na tej piramidasti se ne. Zato se vsak zvok ki ga povzročimo tudi sami sliši drugače ker ni nobenega odboja od sten. Občutek je resnično čuden. Ko si nekaj časa v taki tišini, ušesa postanejo bolj občutljiva in slišiš vse kar v normalnem okolju sploh nebi. Občutek je res nekaj, kar le poskusite če imate kje možnost :)

Za lažjo predstavo: