Dobil kazen iz hrvaške po skoraj 2 letih?

ne drži, terja te lahko kdorkoli za karkoli se mu dvigne. Drugo vprašanje je potem dokazovanje tega.

Dokazovanje tega ali si dejansko dolžan denar. Dokazno breme je v civilno pravnih zadevah na tožniku.

Ko plačaš nisi ničesar dolžan. Ampak to samo po sebi ni jamstvo, da ne boš dobil poziva od XY firme/odvetniške pisarne, da si še vedno dolžan.

Ignoriraj.

A se da kje preveriti, ce je bilo placilo kazni uspešno nakazano oz, da nisi vec na seznamu neplacnikov za izterjatev?

Ima kdo kako informacijo na to temo, ki preverjeno drži po aprilu 2018? Hrvaška naj bi se glede te problematike obrnila na inštitucije EU, kako naj torej pravilno postopa, da bo dolg iz tujine lahko pravno korektno izterjala. Aprila 2018 naj bi dobili odgovor, od takrat postopajo tako in bolj kot ne vse napisano v tej temi naj od takrat dalje ne bi več držalo. Nisem pravnik, še iščem informacije, če ima kdo kake novejše info pa na plan z njimi... Je možno poravnati le dejanski dolg z obrestmi brez absurdnih dodatnih stroškov?
Tudi mi smo prejeli dopis s strani HR odvetnika Shain Pocheco Vinkovič in SLO Gregor Bakija.
Vse lepo in prav ampak prevod, zaračunan skoraj 35EUR pa ni niti za rit obrisat dober... če je to sodni tolmač skupaj spacal pa bog pomagaj, mora na tečaj slovenščine. Je raven jezika tu na forumu boljša.

V info.... Smo se obrnili na upnika, ki je najprej rekel, da lahko dolg poravnamo le pri njih osebno (dolg same kazni brez pribitkov). Ko se je nekdo v Zagrebu dejansko obrnil na njih pa je bila zgodba drugačna, da je minilo že toliko časa in je bilo vse predano odvetniku Vinkoviću, pri njih dolga ni več možno poravnati ker te kazni niti nimajo več v sistemu, le preko odvetnika. Pa smo tam.

Ocitno se saga nadaljuje. Sodelavec je tudi spet dobil od neke odvetniske pisarne, da mora placat 237e, drugace bo izvrzba itn. Zdej je pa cela panika, ker po vsem tem casu, se se vedno ne ve tocno kaj naredit.
Dokazov,da je on leta 2012 tam parkiral seveda ni.

Dr_M je 6. maj 2019 ob 11:45 izjavil:

Ocitno se saga nadaljuje. Sodelavec je tudi spet dobil od neke odvetniske pisarne, da mora placat 237e, drugace bo izvrzba itn. Zdej je pa cela panika, ker po vsem tem casu, se se vedno ne ve tocno kaj naredit.
Dokazov,da je on leta 2012 tam parkiral seveda ni.

Če gre za poziv od SLO odvetnika naj prosim pošlje poziv na Odvetniško zbornico Slovenije. Naj jih lepo izuči, da ne morejo obirati folka.

Izvršbe preko notarjev so hrvaška posebnost, ki jo evropsko in slovensko pravo ne pripozna kot legitimno v postopkih čezmejnih izterjav. Na podlagi tega ti v Sloveniji ne morejo nič in je potreben sodni postopek. Glede na to, da si osnovni dolg poravnal (predvidevam, da o tem imaš ustrezna dokazila) ni praktično nikakršne možnosti, da bi v Sloveniji karkoli izvedli, zgolj zaradi umetno napihnjenih odvetniških stroškov.

Tako, da grožnje o prisilnih izterjavi pred pristojnimi organi v RS so prazne. Je pa možno izvršbo izpeljat, če imaš lastnino na hrvaškem.

Na zastaranje lahko računaš glede samega nastanka dolga (torej v primeru novega postopka v sloveniji) ne pa tudi zaradi same izvršbe. Ta je pravnomočna in ima ponavadi zastaranje 10 let (vsaj pri nas, za hrvaško ne vem iz glave).

Ali je izvršba na Hrvaškem dejansko pravnomočna, če me o njej niso primerno obvestili oz. jo niso primerno vročili.

da, hrvaška prav tako kot mi pozna tako fikcijo vročitve (vročitev brez podpisa) kakor posredno vročitev preko javne objave. Tako, da ja izvršba kot takšna je lahko postala pravnomočna z vidika hrvaškega prava.

Kaj se zgodi, če v naslednjih sedmih letih (tri leta nazaj naj bi bila izvršba pravnomočna), pridobim lastnino na Hrvaškem? Lahko v tem času izvedejo izvršbo?

absolutno

Tale članek mi je zanimiv, saj govori o tem, da notar iz Pule ne more voditi postopka za dogodek, ki se je zgodil v drugi županiji (Opatija)... Verjetno bi lahko tudi na Hrvaškem spodbijal njihov sklep o izvršbi, če bi prišlo tako daleč...

to bo vse prej kot enostavno, pravnomočne sklepe je izjemno težko izpodbijat, četudi so bile narejne procesne napake. Čas za izpodbijanje sklepov je bil ko so nastali, ne 2 leti kasneje. Seveda pa je možno, ampak bo vse prej kot poceni ali enostavno, če do tega pride

http://kvarnerski.com/afera-trese-opati... - tukaj je govora o tem, da ti ne smejo napisat kazni do 15 minut čez plačano parkirnino, ker imaš toliko časa da zapustiš parkirišče. Kot drugo pa kot nepošteno poslovno prakso izpostavlja višino kazni, ki je nesorazmerna glede na povzročeno škodo.

https://vijesti.rtl.hr/novosti/hrvatska... tržna inpekcija je presodila, da je znesek celodnevnega parkiranja nesorazmerna kazen za prekoračeno dobo parkiranja.

http://www.novilist.hr/Vijesti/Regija/n... tukaj je govora o tem, da je brezplačno parkiranje preko vikenda ukinjeno.

Vse to kar je tukaj navedeno ti lahko pomaga v morebitnem sodnem sporu, ki bi ga peljali zoper tebe. Samo do tega tako ali tako še nikoli ni prišlo. Ti pa to ne bo kaj dosti pomagalo zoper pravnomočno izvršbo na hrvaškem.

O kakih lastninah je tu govora? Nepremičnine? Karkoli?
A bi bodo zaplenili sladoled na obali? Brisačo? Avto?

Kaj pa potovanje, dopustovanje na Hrvaškem?...Ali me lahko izsledijo in mi karkoli materialnega zarubijo (avto)? Ali je izvršba mogoča le na prijavljeno premoženje na Hrvaškem?

Ne more, ker? Na meji ti ne more zatezit v avtu, da plačaj, drugače ti odvzamejo dokumente? Zakaj v koncni fazi ne bi smeli rubiti premičnega premoženja, npr avtomobila?

Ne pametujem, ker ne poznam hrvaških predpisov, zgolj vprašanja postavljam.

Se mi pa zdi, da če nisi ugovarjal na sklep biljeznika, je vprašanje izvršilnega naslova postalo irelevantno, ker je sklep postal pravnomočen.

To sicer ni niti približno primerljivo s civilno izvršbo ampak zgolj navajam kot primer.

Tole ti odgovori na vsa tvoja vprašanja. Uradne osebe nimajo nikakršnih pooblastil, da rešujejo civilno pravne spore. To, da sem jaz jožetu (ki je slučajno hrvat) dolžan 200€, ne daje hrvaški policiji/carini nikaršnih pooblastil, da mi zaplenijo dokumente ali kakorkoli drugače omejujejo moje pravice.

Slovenski izterjevalec lahko brez problema rubi premično premoženje tujca, ki ga najde na slovenskem ozemlju. Sklep pa se glasi na splošno na premično premoženje (v rubeznem zapisniku pa se navede kaj točno se je zarubilo). Predvidevam, da velja podobno tudi na Hrvaškem.

Ne govorim o mednarodni izvršbi, ta mi je jasno kako poteka.

Ne sme iz prtljažnika avta vzet zlatih palic, ki jih voziš s sabo? Resno sprašujem, sem bil prepričan, da lahko.

Kaj pa če tujec/dolžnik prijavi bivanje na Hrvaškem (kar sklepam, da se zgodi vsakič, ko/če pride na dopust v nek počitniški objekt), bi lahko taka prijava zadoščala za rubež na premičninah v objektu, kjer je prijavljen?

Tole je verjetno že kar globoko v hipotetičnih in neverjetnih vodah, ampak če se navežem na primer, kot ga je opisal Grega17 in čisto hipotetično razmišljam dalje:

mož in žena iz Slovenije kupita nepremičnino na Hrvaškem, mož ima torej na Hrvaškem dolg (pravnomočen sklep o izvršbi), žena nima. Kot lastnik nepremičnine se vpiše žena.

Bi izvršitelj sploh lahko vedel, da gre za zakonca? Bi bila žena soodgovorna za dolg ali pa bi moral prej dokazati, da se je žena strinjala z nastankom dolga ali pa da je pri nastanku sodelovala?

Bi za rubež na nepremičnini moral prej dokazati, da gre za skupno premoženje obeh zakoncev?

Izršitelj namreč ve, kateri avto imaš, ker ti podatki izhajajo iz napačnega parkiranja in podatkov, ki jim jih je posredovala upravna enota.

Izvršitelj razpolaga z 5 let starimi podatki, ki jih je dobil posredno. Ravno tako izvršitelj ni tisti, ki v izvršbi karkoli definira ampak jo lahko samo izvršuje.
Osnovni proces pri izvršbah je da izvršitelj pridobi izvršbo v kateri je določeno komu in kaj (nepremičnine, premičnine, denar) se lahko rubi. Na podlagi tega izvršitelj iz uradnih evidenc pridobi podatke o dolžniku in njegovem poremoženju. In tukaj vsa zgodba pade v vodo, ker hrvaški izvršitelj ne bo dobil nikakršnih podatkov o dolžniku, če ta nima premoženja na hrvaškem. Izvršb na podlagi rekla kazala pa kljub zgodbicam praviloma ni. Kako točno bi delovalo, če bi dolžnik na podlagi 5 let starih podatkov pokazal na random avto in zahteval, da se rubi?

Konec koncev te lahko ustavijo na meji iz drugih razlogov (mejna kontrola)

Pri številu civilno pravnih zadev in številu ljudi, ki dnevno prestopajo mejo bi morala bit implementirana sistemska rešitev, kjer bi policija imela vpogled v vse civilno pravne spore in hkrati imeti kontakte vseh odvetnikov. Potem bi morala protipravno pridržat posameznika, da bi ta odvetnik angažiral izvršitelja...

Mislim, da smo si enotni, da ne glede na to kaj si mislimo o Hrvatih bi takšna sistemska kršitev temeljnih človekovih pravic, ki bi jo izvajali za izterjavo 200€ dolga zelo hitro pristala na prvi strani vseh medijev v evropi.

Kaj pa če tujec/dolžnik prijavi bivanje na Hrvaškem (kar sklepam, da se zgodi vsakič, ko/če pride na dopust v nek počitniški objekt), bi lahko taka prijava zadoščala za rubež na premičninah v objektu, kjer je prijavljen?

Ne, že tako je rubež premičnin zgolj na podlagi bivanja na trhlih temeljih (osnova za rubež je namreč lastnina, zgolj posest zadostuje samo kadar lastnine ni mogoče dokazati). V primeru počitniškega objekta nihče pri zdravi pameti ne bi mogel trditi, da so rubežniki upravičeno domnevali, da so premičnine v počitniškem objektu last dolžnika.

Bi izvršitelj sploh lahko vedel, da gre za zakonca?

je povsem irelavantno ker zakonca nista solidarno odgovorna.

Bi bila žena soodgovorna za dolg ali pa bi moral prej dokazati, da se je žena strinjala z nastankom dolga ali pa da je pri nastanku sodelovala?

žena ali kdorkoli tretji bi bil soodgovoren za dolg samo in le če bi nastal po sokrivdi in bi bilo to razvidno iz pravne osnove za izvršbo.

Bi za rubež na nepremičnini moral prej dokazati, da gre za skupno premoženje obeh zakoncev?

Za rubež nepremične je merodajno samo in le kdo je formlni lastnik. Koncept skupnega premoženja v tem kontekstu ne obstaja.

No, verjetno mi res preveč domišljija deluje :).

Da smo si na jasnem, teoretično je možno, da bi Hrvati imeli v svoji zakonodaji predvideno, da lahko izvršitelji izvajajo legitimacije na meji in rubijo vse po vrsti. Samo bi taka zadeva zelo hitro prišla na prve strani medijev in pred sodišče za človekove pravice. Samo kolikor poznam njihovo zakonodaje kaj takega niti pod razno ni mogoče. Ravno tako pa tudi nikjer še nisem zasledil da bi se v praksi kaj takega zgodilo in verjemi, da bi vsi slovenski mediji poročali o temu.

Zadeva je bila definitivno sporna, ker ti odvetniki nikoli niso imeli namena sprožiti postopkov po ZIZ in kolikor vem niso sprožili niti enega.

Zakaj ZIZ? Že to, da so posameznika pozvali, da mora poravnati dolg upraviči uporabo 10. člena. Upnik ima pravico terjat dolg od dolžnika in odvetnik ima pravico pridobit podatke o dolžniku. Kako daleč bo šel postopek (poziv, tožba, izvržba) ni pogojeno in je prepuščeno presoji upnika.

Kaj točno je po tvoje spornega v tem, da se terja dolžnike?

Da smo si na jasnem, v celotni zgodbi je sporno samo in le nategovanje s prenapihnjenimi odvetniškimi stroški in prevodi. To, da ljudje parkirajo in se požvižgajo na plačevanje parkirnine absolutno ni ok in je povsem pravilno da jih terjajo. Seveda bi blo realno, če bi dobili položnice za 50€ in ne za 300€.

Tudi to se je izvajalo sistemsko in je bilo v vseh medijih... Pa jih ni ustavilo.

ker je namen 10. člena zakona o odvetništvu, da odvetnik te podatke pridobi. Ni ravno primerljivo s protizakonitim pridržanjem in zaplembo vozila.

Še vprašanje glede posredovanja podatkov. Kako je hrvaški odvetnik dobil moje podatke na podlagi registrske tablice? V celotnem postopku ni omenjene niti ene osebe iz Slovenije!?

perci je 8. maj 2019 ob 10:17 izjavil:

ZIZ ima določbo glede pridobivanja podatkov in je lex specialis glede teh podatkov napram zodv. 4. Člen govori o tem.

V kakšnem smislu lex specialis? Da torej 10 člen zakona o odvetništvu ni dovoljeno uporabljat drugače kot to določa ziz? načelo lex specialis nima tukaj nobene veze, ker med 10 členom Zakona o odvetništvi in 4. členom ZIZ ni nikakršnega konflikta glede podatkov o lastništvu vozila, da bi moral en zakon prevladati nad drugim.

10 člen zakona o odvetništvu dovoljuje odvetniku pridobitev podatkov iz uradnih evidenc,ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Pri čemer ga omejuje drugi odstavek tega člena, katere podatke lahko pridobi.

4. člen ZIZ pa govori o tem katere podatke lahko pridobi IZVRŠITELJ ali sodišče in gre za bistveno bolj občutljive osebne podatke kot to dovoljuje Zakon o odvetništvu.

Torej, če bi se odvetnik pri pridobivanju podatkov skliceval na ZIZ in zahteval podatke o premoženjskem stanju, napovedi dohodnine, delnicah, plačah, trr... potem bi se strinjal, da gre za zlorabo. Dokler pa on podatke zahteva na podlagi zakona o odvetništvu in so ti podatki minimalni, glede na to za kaj jih potrebuje (podatki o lastništvu specifičnega vozila, s katerim je bila povzročena "škoda") pa zadeva pije vodo, kar je ugotovila tudi IP.

Ti pa to tudi odgovori zakaj hrvaški izvršitelj ne more pridobit podatkov, ki so potrebni za izvršbo.

kaj zdaj, sodelavec res ni bil tam al je bila samo slika slaba?

ker rekla kazala bedakov je kolikor hočeš.

St235 je 8. maj 2019 ob 08:15 izjavil:

Mislim, da smo si enotni, da ne glede na to kaj si mislimo o Hrvatih bi takšna sistemska kršitev temeljnih človekovih pravic, ki bi jo izvajali za izterjavo 200€ dolga zelo hitro pristala na prvi strani vseh medijev v evropi.

Ja, tako kot primer Velikonočko...

Seveda lahko. Vloži predlog in sodišče pridobi podatke.

Nima veze, ne bova skupaj prišla.