» »

Razgovor za službo - info/izkušnje/mnenja

Razgovor za službo - info/izkušnje/mnenja

1 2
3
»

IceIceBaby ::

Kenpachi, a ti tudi slabo bereš? Če hočeš priti do razgovora se je treba "prodat". Običajno je konkurence veliko, če hočeš, da te bo kdo sploh povohal moraš narediti vtis. Razen v primerih, ko te delodajalec že pozna oz. HR nima pred sabo 100 ostalih "prošenj". Ampak OP žal ni v takšni situaciji.

Tisto, kar je napisal BlueRunner pride v poštev v 2. in 3. krogu razgovorov, če pride do njih.

Kenpachi ::

Ja, sej te razumem.

Naslednjič (če bo potreba) bom poslal pismo "čao pičke, jaz bi delu". Mal, za izstopat, pa se prodat, pa kaka huda tajnica bo takoj vlažna. Jebeš te "prošnje za delo".

Samo izpostavljam, kako hecen si(ste, več vas je zgleda) s takim first-hand quasi-kategoriziranjem, ki naj bi zagotavljalo pravo "stanje duha" in kompetentnosti. Oziroma celo hinavski. En template izkazuje (pod)povprečje, drugi pa superiornost. hehe. Oba pa sta - template. Samo medij je drugi.

Disclaimer: Za moje prvo (trenutno) delo sem dobil povabilo, nisem nič pošiljal nikamor (razen, kar je že BladeRunner omenil, CV - "zato, ker mora bit"). Da se ne bi kdo kaj kam obešal.
Zaraki Kenpachi.

IceIceBaby ::

Naslednjič (če bo potreba) bom poslal pismo "čao pičke, jaz bi delu". Mal, za izstopat, pa se prodat, pa kaka huda tajnica bo takoj vlažna. Jebeš te "prošnje za delo".


Lahko tudi, če hočeš izpadit kreten :) Lahko pa se zadeve lotiš na način, ki ti zagotavlja največje možnosti.

Oziroma celo hinavski. En template izkazuje (pod)povprečje, drugi pa superiornost. hehe. Oba pa sta - template. Samo medij je drugi.


Če v tem ne vidiš razlike potem ti ne morem pomagati. Dobro da si dovolj sposoben, da te delodajalec sam povabi.

Kenpachi ::

No, vidiš, ti me ne bi zaposlil, če bi ti poslal "prošnjo", pa bi ti lahko nosil mnoge mnoge denarce. Your loss, what can I say.
Zaraki Kenpachi.

BlueRunner ::

Kenpachi je izjavil:

No, vidiš, ti me ne bi zaposlil, če bi ti poslal "prošnjo", pa bi ti lahko nosil mnoge mnoge denarce. Your loss, what can I say.

Morda pa bi s svojim odnosom, ki je nekompatibilen s delodajalcem, ki ne steka taksne sale, vse delo razdrl in povzrocil samo skodo.

Tako, da ja... vsak ima svoja merila. Niso vsa pomembna za vsakogar in glede na kontekst imajo nekatera vecjo tezo, nekatera pa manjsa. Poanta tako ni v temu, da prodajas pravljico, temvec da prodajas sebe, karkrsen si res. Od vseh variacij na temo, kot jih je omenjal Okapi, bi sam uposteval samo eno: ce si brez dela in potrebujes nek vir prihodkov za normalno zivljenje, se da potrpeti.

Ampak to zagotovo ni dolgorocna resitev...

Zgodovina sprememb…

BlueRunner ::

Kenpachi je izjavil:

Disclaimer: Za moje prvo (trenutno) delo sem dobil povabilo, nisem nič pošiljal nikamor (razen, kar je že BladeRunner omenil, CV - "zato, ker mora bit"). Da se ne bi kdo kaj kam obešal.

No, da ne bo pomote. Drugi CV, ko sem ga pripravljal, sem ga pripravljam z natancnim vedenjem, da ce ga bom zaj.., potem ne bo nobenega razgovora ali cesa drugega. Referenca gor ali pa dol. Kot sem nekaj objav nazaj napisal: dober delodajalec ima ustrezne varovalke, ki preprecujejo nepotizem. Referenca spravi tvoj CV na vrh kupa kandidatov, vendar pa delo dobis na podlagi tega, kar znas in kar si, ne pa na podlagi lobiranja ali samo fenomenalno ustreznega CV-ja.

Torej: ustrezen zacetek je nujen pogoj, ni pa zadosten. Pa naj bo to prosnja, predlog, ponudba, obvestilo, CV, razgovor ali pa kaj tretjega.

Kenpachi ::

Don't worry, I agree. Malo sem potrollal, čeprav še vedno nekako vztrajam pri hecnosti mehanizmov Ice-a in podobnih, ampak jebga, različni smo si. Jaz sem pa alergičen na "epic fail" in podobne fraze, bi talal zidarske sodelavcem, sam ok, I'm bigger than that, ignoriram oz. prcam, odvisno od volje. Sam te fraze ne govorijo nič o njihovih kompetencah, znajo kar lepo programirat/delat kar se od njih zahteva.
Zaraki Kenpachi.

IceIceBaby ::

No, vidiš, ti me ne bi zaposlil, če bi ti poslal "prošnjo", pa bi ti lahko nosil mnoge mnoge denarce. Your loss, what can I say.


Nisem rekel, da te ne bi zaposlil. Samo razgovora pa s takim načinom pač ne bi dobil. Če bi res želel delati v moji firmi bi se pač moral malo bolj potruditi, na tak ali drugačen način.

Tole gre v obe smeri. Tudi firma, ki ima naciljanega kandidata se mora v večini primerov zelo potruditi, da ga dobi na svojo stran. Sploh, če ima ta kandidat dobro službo.

Sam te fraze ne govorijo nič o njihovih kompetencah, znajo kar lepo programirat/delat kar se od njih zahteva.


Sem že zgoraj napisal, da tehnično znanje ni vse. Odličnega programerja, ki je kreten po karakterju noben noče v firmi.

Okapi ::

Če bi res želel delati v moji firmi bi se pač moral malo bolj potruditi, na tak ali drugačen način.
Kot rečeno, to je tisto napačno razmišljanje mnogih delodajcev (pri nas praktično vseh). Ni važno, kako zelo si nekdo želi delo, delodajalec je tisti, ki bi si moral zelo želeti, da dobi najprimernejšega za delo. Delodajalec bi moral najti najboljšega programerja, orodjarja, prodajalca ... in kriterij za to ni, kako močno si nekdo želi delati pri njem (ali kakšno prošnjo je napisal).

Tudi firma, ki ima naciljanega kandidata se mora v večini primerov zelo potruditi, da ga dobi na svojo stran.
V resnici se mora (oziroma bi se morala) mnogo bolj potrudit, če nima nobenega naciljanega.

Potem pa prodajalci megle neumnim kadrovikom prodajajo grafološke analize, pa razne psihološke teste (kaj če bi za začetek najinega pogovora povedali eno šalo) in neumne kriterije (kdor prosi za delo, si ga ne zasluži).

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

IceIceBaby ::

Ni važno, kako zelo si nekdo želi delo, delodajalec je tisti, ki bi si moral zelo želeti, da dobi najprimernejšega za delo.


To ni res. Če si nekdo ne želi delati pri meni je zame useless. Res ne rabim nekoga brez motivacije, ki po firmi širi negativno energijo. To, da si nekdo želi delati pri meni je IMHO osnovni pogoj, da se lahko sploh pogovarjamo.

Glede najprimernejšega kandidata se pa tudi ne strinjam povsem. Prvič, najprimernejši ni vedno tisti z največ tehničnega znanja. Jaz kot delodajalec iščem dovolj dobrega kandidata. Za iskanje najbolj primernega lahko porabim par let, pa ga ne bom našel. Rabim nekoga, ki bo delo opravljal dovolj dobro, poleg tega pa ima tudi nekatere druge lastnosti. Programer, ki ne zna normalno komunicirati s končnimi kupci je zame neuporaben, ker je customer support pri meni daleč pred vsemi ostalimi procesi.

Okapi ::

Ja, če imaš enega, ki mora delati in znati vse, potem imaš že v osnovi težave.>:D

O.

Saladin ::

Sam sem se prvo z vsako (-im) interesentom kratko in sproščeno pogovoril, kratka predstavitev posla in firme, kratka o CV in iskalcu službe - potem pa vsakemu dam enakovreden test (v mojem primeru tuji jeziki - kar je bila prioriteta v moji službi).

Tu nimaš kaj veliko za skrivat - ali veš ali ne. Hitro vidiš, koliko ima nekdo podlage, koliko izkušenj in koliko je zgolj treme vključene.

Ko vidiš resen potencial, se gre na podrobnejši pogovor z vodilnimi poleg in odločitev hitro pade. V mojem primeru je bilo težko najti tudi nekoga, ki res tekoče govori zgolj angleško, kaj šele kaj več.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

IceIceBaby ::

Ja, če imaš enega, ki mora delati in znati vse, potem imaš že v osnovi težave.>:D


Med "mora znati" in "mora delati" je ogromna razlika.

Invictus ::

jaz prošenj za delo sploh ne pišem več. Samo pošljem CV. Naj delodajalec prebere moje dosežke in znanja v preteklosti. Če se mu tega ne da, tako ali tako nočem delati tam.

Pa ni to tako redko, da delodajalec pred razgovorom niti ne prebere tvojega CVja.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

BlueRunner ::

Okapi je izjavil:

Če bi res želel delati v moji firmi bi se pač moral malo bolj potruditi, na tak ali drugačen način.
Kot rečeno, to je tisto napačno razmišljanje mnogih delodajcev (pri nas praktično vseh). Ni važno, kako zelo si nekdo želi delo, delodajalec je tisti, ki bi si moral zelo želeti, da dobi najprimernejšega za delo. Delodajalec bi moral najti najboljšega programerja, orodjarja, prodajalca ... in kriterij za to ni, kako močno si nekdo želi delati pri njem (ali kakšno prošnjo je napisal).

Nope, tudi želja delati pri podjetju šteje. Ne gledati vsak možen pogoj kot ekskluzivnega, ker to ni. Vsaka zaposlitev in vsak delodajalec ima svoj miks kriterijev. "Želja delati pri X" je čisto realen kriterij. Ali si želiš zaposliti nekoga, ki ima načrt "pobrati vse znanje in oditi na svoje - po možnosti pobrati stranke"?

Pa znova: niso vsi poklici takšni in niso vsa delovna mesta takšna, da bi to bila smiselna metrika. Si pa mislim, da bo sodelovanje bolj produktivno, če si tudi kandidat dejansko želi delati pri točno določenem podjetju iz razlogov in na način, ki so za podjetje pozitivni.

Okapi je izjavil:

Tudi firma, ki ima naciljanega kandidata se mora v večini primerov zelo potruditi, da ga dobi na svojo stran.
V resnici se mora (oziroma bi se morala) mnogo bolj potrudit, če nima nobenega naciljanega.

Zato, ironično, nekatere firme dejansko spravijo tvoj CV in na razgovor ne gledajo kot nekaj nepomembnega ampak tudi za promoviranje firme, ki te lahko pripelje nazaj kot primernega kandidata za kakšno drugo delo, ali pa razširi naokoli ugled privlačnega podjetja, ki pa hkrati tudi ve kaj hoče in sprejme samo najboljše (kar je itak tudi vaba za najboljše).

Okapi je izjavil:

Potem pa prodajalci megle neumnim kadrovikom prodajajo grafološke analize, pa razne psihološke teste (kaj če bi za začetek najinega pogovora povedali eno šalo) in neumne kriterije (kdor prosi za delo, si ga ne zasluži).

Hudiča tukaj sva pa popolnoma na liniji. Razen tega, da moraš nekako odpisati najbolj nevarne psihopate, ki bi lahko v primeru odpovedi pobili polovico oddelka (robni pogoj), sem psihologijo do sedaj videl učinkovito uproabljeno samo takrat, kadar se jo uporabi za ugotavljanje, če je kandidat resnicoljuben, ali pa poskuša še med razgovori zavajati. Na ostale primere smiselne in učinkovite uporabe še čakam...

Mi je bilo pa najbolj zanimivo delati IQ test nekaj tednov po tem, ko sem že bil zaposlen in to že nekaj let. Kar gre skupaj s tistim birokratskim "pač rabimo CV". Ja... pri isti firmi. Ampak sem mirno požrl, ker sem imel željo opravljati čisto določeno delo in odločitve nisem nikoli obžaloval. Odhod od tam je bil mešanica razlogov od katerih je bil najpomembnejši ta, da sem bil povprašan, če se upam prevzeti večje izzive.

Kar me znova vrne k vprašanju: ali si kandidat iskreno želi delati pri meni zaradi pravih razlogov?

Invictus ::

Tukaj se precej govori samo o delojemalcih kako morajo biti originalni, inovativni, produktivni in kar je še ostalih buzzwordov.

Delodajalci pa samo čakajo da zrelo hruško. Ko na razgovoru malo vprašaš delodajalca kako pa kaj posli stojijo, te pa že grdo gledajo. Kot da ti z zaposlitvijo delajo uslugo. Na način, glej, bil si izbran za razgovor, mogoče boš dobil službo, ampak mi hočemo vse vedeti o tebi, pa še plača bo slaba ...

Ko jim postaviš par poslovnih vprašanj, se pa čisto zaprejo. Skratka ni povsem enakopraven odnos.

Ljudje hočejo službo, ker se hočejo ukvarjati s svojim delom. Pri teh so lahko kreativni. Za vse ostalo (pogodbe, prodaja, marketing, plačila) jih boli k****. Hočejo službo. Če bi se hoteli ukvarjati z prej naštetim, bi naredili svojo firmo. Pa se nočejo. Večina ljudi hoče samo mesečno PLAČO.

Zato delodajalci tukaj, ne bluzite z nekimi psiho testi in IQ testi, ki jih prodajajo razni bleferji (sem jih nekajkrat delal, pa so bili testi še iz bivše juge). Če hočete dobiti dobre ljudi, boste morali tudi malo več povedati o sebi. Predvsem pa dati več informacij kako vam posel teče. Tudi finančno. Drugače lahko nategujete samo kake mlade s faksa. Mene nič več. Sicer sem pa prestar da bi me kaka slovenska firma še vzela :)).
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Matev ::

Ko na razgovoru malo vprašaš delodajalca kako pa kaj posli stojijo, te pa že grdo gledajo.


hja
odvisno
če si ti dal prošnjo za delo - potem nimaš kaj če te čudno gledajo ko jih sprašuješ neumnosti

drugače je pa če te oni vabijo v službo

para! ::

Se mi zdi, da tle nekateri malo pretiravate glede team spirita in osebnega karakterja zaposlenih, predvsem ko gre tudi za kadre, pri katerih sama komunikacija ni bistvena za delo, vsaj ne do te mere, da bi to bil poglavitni kriterij (dejstvo je, da večina pač zna komunicirat tako, da se razume z drugimi).

Poleg tega je motivacija nekaj, kar ne more določat delodajalec, ampak sam posameznik ve zakaj hoče nekje delat. Če je nekdo res dober programer, si morda želi le programirat in zaslužit denar in ga to motivira, za vzdušje in vizijo firme pa mu dol visi.

Nekako ne kupim, da nekdo, ki je na svojem področju res dober, a morda ni toliko zainteresiran za party-spirit v firmi in ga briga zgolj plača, dela slabše kot nekdo, ki je ful komunikativen in ima polno idej, po drugi strani pa manj znanja.

lp
Death before dishonor!

IceIceBaby ::

Če je nekdo res dober programer, si morda želi le programirat in zaslužit denar in ga to motivira, za vzdušje in vizijo firme pa mu dol visi.


V Toyoti so včasih imeli tak režim (mogoče je še vedno), da je lahko VSAK zaposleni v vsakem trentku ustavil tekoče trakove, če je opazil napako. Vsak teden so se delavci v prostem času zbirali tudi na "delavnicah", kjer so z vodstvom debatirali o tem kako izboljšati avtomobile in proizvodnjo. Toyota je v kratkem postala sinonim za zanesljivost in vrhunsko kakovost izdelave.

Google delavce spodbuja za delajo na lastnih projektih. Iz teh projektov je med drugim prišel gmail in še en kup koristnih ljudi.

SR71 (avion) so razvili v Lockheadovem "skunk works" oddelku najboljši in najboj zagrizeni inženirji in testni piloti. Delali so po cele dneve, tudi v prostem času in rezultat je bil avion, ki je še danes najhitrejši na svetu.

Pa še miljon takih primerov je. Če zaposluješ ljudi, ki jim dol visi za vizijo podjetja se take stvari enostavno ne dogajajo.

para! ::

A ljudi, ki znajo narest, kar je v planu v danem časovnem roku, brez da bi za to sklicevali 10 sestankov in brainstormali o zadevah, ki niso raketna znanost, ampak zgolj implementacija obstoječih rešitev (večina programiranja), se pa ne spoštuje kot dobrih delavcev?

Nekako se mi zdi, da je pri X projektu, ki ga naroči neka stranka, pomembno tudi to, da se zadeva naredi čim bolj kakovostno v čim krajšem času in kadri, ki bi se o takih (večinoma trivialnih) zadevah pogovarjali in sestajali v nedogled ter premetavali rešitve, ker jih tematika pač zanima, ... ne vem če je to cilj, ko gre praktično za zadeve, ki se jih dela rutinsko.

Feedback zaposlenih pa verjetno poznajo povsod, samo to ne pomeni, da se pred vsakim opravilom prvo 85% časa pogovarja in debatira, potem pa 15% časa zadevo implementira.

lp
Death before dishonor!

Kenpachi ::

Pa s tistim "epic fail", nisem impliciral, da so sodelavci kreteni, ampak, da je to nekaj tko, mal moteče, ne pa deal breaker, nismo nič manj kolegi/kolektiv/team/frendi/whatever... Če bi apliciral pravilo nekaterih "prošenj niti ne povoham, samo zato ker so prošnje", pa... You get the drift.
Zaraki Kenpachi.

IceIceBaby ::

A ljudi, ki znajo narest, kar je v planu v danem časovnem roku, brez da bi za to sklicevali 10 sestankov in brainstormali o zadevah, ki niso raketna znanost, ampak zgolj implementacija obstoječih rešitev (večina programiranja), se pa ne spoštuje kot dobrih delavcev?


To je osnova, brez katere ne gre, ne pa nek bonus.

Invictus ::

Meni se podatki o finančni stabilnosti bodoče firme ne zdijo neumnosti. Če pa šefi tega niso pripravljeni povedati, to pomeni da gre podjetju slabo ali pa da sploh nobenih informacij niso pripravljeni deliti, Se pravi niso preveč za delo v timskem duhu.

Pač namesto psihoanalize delojemalca, malo psihoanalize delodajalca :)).

Stvar naj bi bila obojestranska za dobro sodelovanje ...

Tisti primer za SR71 je malo butast. Tisti ljudje so bili za tiste čase nesramno dobro plačani. Od večine se pa vse to pričakuje za 1000 - 1500 EUR neto na mesec. Lepo prosim ... Seveda da ne bi omenjal še kake finančne udeležbe pri projektih in dobičku podjetja ... Raznih procentov ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Okapi ::

Pa še miljon takih primerov je.
Za vsak primer uspešnega skupinskega dela ti lahko naštejem en primer imenitne stvari, ki jo je sam naredil nek asocialnež. A začnemo z N. Teslo?

O.

IceIceBaby ::

Meni se podatki o finančni stabilnosti bodoče firme ne zdijo neumnosti.


Meni tudi ne. Če bi me kdo na razgovoru vprašal o teh stvareh bi dobil bonus točke. Žal še nisem doživel tega. Ne vem zakaj bi bili poslovni rezultati podjetja in plača delavca tabu.

Tisti primer za SR71 je malo butast. Tisti ljudje so bili za tiste čase nesramno dobro plačani. Od večine se pa vse to pričakuje za 1000 - 1500 EUR neto na mesec. Lepo prosim ... Seveda da ne bi omenjal še kake finančne udeležbe pri projektih in dobičku podjetja ... Raznih procentov ...


Kaj butast? Nisem pisal o tem, da morajo delavci zastonj delati nadure in biti sužnji v firmi. Logično je, da se takšne ljudi primerno nagradi, sploh, če hočeš, da ostanejo pri tebi. Ampak me ne boš prepričal, da so Lockheedovi inženirji in piloti na projektu dali od sebe maksimum zaradi dobre plače.

Za vsak primer uspešnega skupinskega dela ti lahko naštejem en primer imenitne stvari, ki jo je sam naredil nek asocialnež. A začnemo z N. Teslo?


Nikjer nisem napisal, da takšni ljudje ne morejo biti uspešni. Samo težko so uspešni v teamu, ki jim ne pomeni nič razen vira dohodka. Tak človek bo šel iz službe do minute točno in bo raje doma sam delal na svojih projektih.

Invictus ::

IceIceBaby: Seveda ne. Takrat je bil svet na višku hladne vojne. Američanov ni težko prepričati da delajo zaradi državnih interesov, sploh če delajo proti komunistom. Ampak dejstvo je, da so bili kljub vsemu dobro plačani. Da ne govorim o temu da so delali z zadnjo tehnologijo, v skrivni bazi, ki ni uradno obstajala itn. Nekatere ljudi pač te stvari potegnejo.

Trenutno je v Sloveniji na tak način težko zmotivirati ljudi. Delo z zadnjo tehnologijo pač ne pomeni predrkavanje enih in istih programov za različne stranke. Koliko pa je res razvoja neke top tehnologije v Sloveniji, si pa lahko odgovoriš sam ... Sploh uspešnega razvoja. Ki bi imel tudi komercialni uspeh. Kar pomeni v podjetjih, ne na fakultetah in inštitutih, kjer tržne zakonitosti ne veljajo.

To da napišeš novo verzijo glavne knjige, pač težko šteješ med nek razvoj ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

para! ::

A slovenske firme na veliko zganjajo inovacije al kako, da je potrebno toliko timskega dela in napenjanja možganov? Ne govorimo vendar o znanstvenem raziskovanju, ampak o navadnem, priučenem delu:

- Stranka Y pri firmi X naroči storitev Z za ceno V,

Kaj je zdaj cilj te firme? Da se pogovarjajo na veliko in debatirajo o tem kaj bi bilo najbolje, hodijo na teambuilding izlete in se delajo prijatelje, al da se vsedejo vsak na svoje mesto in uporabijo primerne obstoječe rešitve in čim prej končajo projekt? Ker cilj je jasen: za čim manj denarja (čim manj man hours), čim bolj kakovostno opraviti naročeno storitev za stranko in potem čim hitreje najti novo stranko in tako naprej. To pa ni mogoče, če se za vsako trivialno malenkost skliče sestanek, na katerem se kup ljudi dela pametne o nečem, kar so drugi itak že prej ugotovili. Da pa večina podjetij ne počne za stroko relativno enostavnih stvari, pa mi nihče ne bo prodal.

Jasno tudi, da vsak dela za zaslužek, ker sicer bi se z isto zadevo lahko ukvarjal tudi doma za hobi, brez motečih dejavnikov kot so stranke in neizobraženo vodstvo, ipd.

Ne vem, če hočeš delavca motivirat, ga je potrebno tudi plačat tako. Če hočeš, da se delavec sekira za uspeh firme v bodoče, mu je potrebno dati delež ali povišati plačo. Potem se bo (morda, odvisno od trga dela) sekiral glede stanja firme. Za neki fiksno plačo pa lahko na to pozabimo.

Nenazadnje je treba povedat, da ljudje, ki nekaj znajo, nimajo težav z zaposlitvijo, zato z delodajalcem niso nujno v podrejenem odnosu: če propade ena firma je to vedno in nujno zaradi vodstvene nesposobnosti in zato naj se s tem ukvarja vodstvo. Sposoben delavec pa bo naslednji dan od propada podjetja našel novo delo in odjebal staro, brez kakršnihkoli čustvenih preprek ali žalosti po tako super kolektivu (nigga pls) :))

lp
Death before dishonor!

Racko ::

para! je izjavil:

A slovenske firme na veliko zganjajo inovacije al kako, da je potrebno toliko timskega dela in napenjanja možganov? Ne govorimo vendar o znanstvenem raziskovanju, ampak o navadnem, priučenem delu:

- Stranka Y pri firmi X naroči storitev Z za ceno V,

Kaj je zdaj cilj te firme? Da se pogovarjajo na veliko in debatirajo o tem kaj bi bilo najbolje, hodijo na teambuilding izlete in se delajo prijatelje, al da se vsedejo vsak na svoje mesto in uporabijo primerne obstoječe rešitve in čim prej končajo projekt? Ker cilj je jasen: za čim manj denarja (čim manj man hours), čim bolj kakovostno opraviti naročeno storitev za stranko in potem čim hitreje najti novo stranko in tako naprej. To pa ni mogoče, če se za vsako trivialno malenkost skliče sestanek, na katerem se kup ljudi dela pametne o nečem, kar so drugi itak že prej ugotovili. Da pa večina podjetij ne počne za stroko relativno enostavnih stvari, pa mi nihče ne bo prodal.

Jasno tudi, da vsak dela za zaslužek, ker sicer bi se z isto zadevo lahko ukvarjal tudi doma za hobi, brez motečih dejavnikov kot so stranke in neizobraženo vodstvo, ipd.

Mene taka firma ne vidi nikoli sploh, pa če mi ponudijo štiri ničle na mesec.

IceIceBaby ::

Ne vem od kje si privlekel teambuildinge, dolge debate itd. Jaz jih nikjer nisem omenil in verjetno mi grejo take zadeve celo bolj na živce kot tebi :)

A slovenske firme na veliko zganjajo inovacije al kako, da je potrebno toliko timskega dela in napenjanja možganov? Ne govorimo vendar o znanstvenem raziskovanju, ampak o navadnem, priučenem delu:


Lahko bi jih. Ni treba, da vsi izumljajo revolucionarne hi-tech izdelke. Tudi bolj preproste stvari kot je npr. nov način promocije so inovacija, ki sicer ne bo rešila sveta, lahko pa je precej donosna za podjetje.

Ne vem, če hočeš delavca motivirat, ga je potrebno tudi plačat tako. Če hočeš, da se delavec sekira za uspeh firme v bodoče, mu je potrebno dati delež ali povišati plačo. Potem se bo (morda, odvisno od trga dela) sekiral glede stanja firme. Za neki fiksno plačo pa lahko na to pozabimo.


Ni čisto tako. Denar je motivacija samo do ene določene meje in v določenih pogojih. Poglej tole, 10 minut zelo zanimivega videa:

para! ::

Mene taka firma ne vidi nikoli sploh, pa če mi ponudijo štiri ničle na mesec.

Heh, kakšna firma? A taka, kjer je glavni cilj, da so stranke zadovoljne, ker so projekti končani v roku ali prej in kjer se dejansko več dela kot pa debatira in druži z ljudimi, ki so tvoji _sodelavci_ in ne kolegi ali prijatelji?

IceIceBaby, ne vem, se mi je nekako zdelo, da hočeš ljudi, ki so blazno družabni in jim je cilj čim več izmenjavanja mnenj med delom, kot pa realizacija točno določenih in načrtovanih projektov.

Jasno, da ni fino, če je v teamu nekdo, ki _ne zna_ komunicirat, dvomim pa, da je takšnih ljudi veliko. Z neko osnovno komunikacijo in bontonom na delovnem mestu je, imo, povsem mogoče zgraditi uspešen team. Ne bi pa izbiral ljudi glede na to kako dobro komunicirajo, če je njihova naloga recimo programiranje.

Količina denarja, pri kateri se nekomu zazdi dovolj in potem išče druge cilje pa je jasno različna od posameznika do posameznika. Ne moreš pa rečt, da če je delavec primarno zainteresiran za denar, da ne bo delal dobro, al maš take izkušnje?

lp
Death before dishonor!

IceIceBaby ::

IceIceBaby, ne vem, se mi je nekako zdelo, da hočeš ljudi, ki so blazno družabni in jim je cilj čim več izmenjavanja mnenj med delom, kot pa realizacija točno določenih in načrtovanih projektov.


Očitno sem se nerodno izrazil ali si me pa narobe razumel. Dol mi visi za družabnost in kavice po šihtu. Hočem ljudi, ki so pri svojem delu kreativni in sposobni razmišljati s svojo glavo.

To, da so stranke zadovoljne je prva in najbolj pomembna stvar. Ampak IMHO težko obdržiš zadovoljne stranke, če zaposlenim dol visi za podjetje in so pri tebi le dokler jim nekdo ne ponudi 100 eur višjo plačo.

Jaz dam roko v ogenj, da noben iz mojega (sicer majhnega) teama ne bo menjal službe, tudi, če dobi 500 eur več na mesec. Vsaj ne brez resnega premisleka in pogovora z mano.

Racko ::

para! je izjavil:

Mene taka firma ne vidi nikoli sploh, pa če mi ponudijo štiri ničle na mesec.

Heh, kakšna firma? A taka, kjer je glavni cilj, da so stranke zadovoljne, ker so projekti končani v roku ali prej in kjer se dejansko več dela kot pa debatira in druži z ljudimi, ki so tvoji _sodelavci_ in ne kolegi ali prijatelji?

Taka firma, ki bi utegnila načrtno omejevanje !strokovne! kreativnosti (pogoja zanjo sta tudi spodbuda k grupnemu brainstormingu in občasni team building) kompenzirati z višino plače. Vzorci te vrste (čuti i radi) lahko delavca miselno globoko zakoreninijo in enostavno ga ni denarja, da bi nase sprejel tovrstno obliko deformacije.

To velja tudi za dela bolj obrtniške narave.

BlueRunner ::

Teambuilding A: Zgodnje poletni čas, ekipa se zbere s puncami, fanti, ženami možmi in še kom na pikniku. Enaki z enakimi, ki se imajo priliko pogovarjati še o fuzbalu, hokeju, košarki ali čem tretjem. Dva žara (meso in zelenjava posebej). Hladilnik dobro založen z dobro pijačo. Vse že vnaprej dogovorjeno s taksi službo in kdo bo prenočil (beri: se treznil) pri komu.

Teambuilding B: Vodja najame adrenalinski park. Ljudje, ki v službi raje niti ne govorijo drug z drugim se sili v neke "družabne igre". Vsak komaj čaka, da bo mučenja konec. Najmanj dva imata neodložljive obveznosti ali pa nenadoma zbolita. Tik pred dogodkom se zaposleni skoraj pulijo kdo bo imel na dan dogodka dežurstvo in bo tako kao "potegnil krajšo". Nagovor šefa, ki je tako ali tako predolg, ima neslane šale in deluje kot vogonska poezija, na koncu dneva dejansko izgleda kot vrhunec zabave.


Brainstorming A: (Janez preko IM) Pepe, bi si lahko vzel 15min časa, pa greva do Mojce. Začel bom delati na _________, pa bi rad še komu pokazal kaj imam v mislih, da ne bom ustrelil kakšnega kozla. Potrebujem še drugo in tretje mnenje.

Brainstorming B: V petek ob 10:30 ste vsi vabljeni na brainstorming po metodi šestih klobukov razmišljanja. Tisti, ki še niste imeli izobraževanja o tej obliki brainstorminga, se morate v četrtek ob 13:15 nujno zglasiti v kadrovski službi, sektor za razvoj kadrov, oddelek za spodbujanje kreativnega razmišljanja, pri doc. dr. psih. Metki, ki vam bo v interaktivni delavnici predstavila to metodo in vas strokovno usposobila za igranje posamičnih vlog na brainstormingih s katerimi se podjetje trudi preseči komunikacijske bariere in vzpostaviti polje svobodnega in kreativnega razmišljanja usmerjenega v preseganje lastnih omejitev in preobrazbe oddelkov v ekipe, ki so več kot samo seštevek posameznikov. Delavnica bo trajala približno 3 ure. Udeležba je obvezna o njej pa morate nemudoma obvestiti vodjo oddelka in projektne vodje. V kolikor se je ne morete udeležiti, vas prosimo, da to nemudoma sporočite v kadrovsko službo, sektor za razvoj kadrov, oddelek za spodbujanje kreativnega razmišljanja, gospo doc. dr. psih. Metko med 13:00 in 13:30 od ponedeljka do četrtka oziroma med 11:30 in 12:00 v petek.


Skratka.... brainstorming ni nujno bluzenje. Biti v dobrih odnosih s sodelavci (torej biti "ekipa" v modernem managerspeaku) ne pomeni, da si z njimi in samo z njimi, non-stop petek in svetek na delu in po njem. Pomeni pa to, da so to verjetno osebe, ki so sposobne produktivno sodelovati 8 ur dnevno. Na koncu dneva si drznem reči celo to, da če se sami ne dobijo enkrat ali morda celo večkrat letno na kakšnih piknikih in podobno, potem težko verjamem, da so med delom resnično uigrana ekipa.

Če moraš ljudi siliti k brainstormingu, potem je nekaj narobe z delovnim okoljem. Če ljudje ne klapajo v skupino v kateri delajo, potem je bila pri zaposlovanju narejena težko popravljiva napaka.

Z leti sem tudi ugotovil, da ne rabiš biti prijatelj ali kolega, da ti pravzaprav paše iti občasno s sodelavcem ali več njimi na pijačo kar tako in blebetati o kakšnih postranskih yahtevah kar tako. Ne gredo pa te stvari na silo. Nikoli in pod nobenim pogojem.

Šmorn ::

Pred 8 leti sem začel delati v nekem podjetju, kjer sem še sedaj. Bilo nas je ene 10. Sedaj nas je blizu 40. Ne moreš verjeti, koliko se je spremenila klima v podjetju. Če gledam primerjave BladeRunnerja o teambuildingu in brainstormingu A in B opažam, da je vedno več Bja. Službeni piknik se je iz zelo sproščenega prelevil v pravo muko, ki se je vsi izogibajo ko hudič križa. Včasih se je žuralo do zjutraj, sedaj se ljudje potihem čim prej odstranijo. Pri brainstormingu je podobno. Ko komu omeniš kakršno koli idejo je na sporedu sestanek. Zgleda pa tako, da kot prvo traja 4 ure ali več ne glede na to, kako trivialna je tema. Po pol ure se ljudje kregajo samo še npr. o tem, kakšno velikost fonta naj dajo v naslednji katalog storitev. Vse se premleva 1271x, na koncu nihče več ne ve, kaj ima za narediti, pa še lastnik ima itak končno besedo pri vsem. Potem se pa zadeva 10x popravlja, folk pa izgublja živce in klepa neke popolnoma nepotrebne nadure. Na to dodaš še večna jamranja 3/4 zaposlenih pa dobiš recept za popoln polom, pa finančo podjetju že ves čas gre dobro. Glede na vse je zelo težko ohraniti nek pozitiven odnos do dela. Sedaj se moram velikokrat zavestno prisiliti, da preprosto ignoriram take in podobne zadeve pa delam svoje delo. Posledično se že zelo nagibam k iskanju nove službe.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Šmorn ()

IceIceBaby ::

Mah, taki "corporate" sestanki so itak največji ubijalci produktivnosti in v veliki večini totalna izguba časa.
1 2
3
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

Povabilo na službeni razgovor

Oddelek: Loža
335629 (4093) zee
»

Prošnje za delo (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6816295 (13814) bluefish
»

CV in/ali življenjepis (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6419502 (16539) Invictus
»

Je kdo bil prijavljen na ZRSZ in CSD?

Oddelek: Loža
369593 (8526) jalovec09
»

Prisilno delo, ki te napoti ZRSZ (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
6723332 (20842) Invictus

Več podobnih tem