EDRI - Avstrija je konec aprila kot predzadnja država članica EU (zavlačujejo samo še Švedi) v svojo zakonodajo prenesla ti. retencijsko direktivo, ki operaterje fiksnih, mobilnih in internetnih komunikacij obveže k hranjenju prometnih in lokacijskih podatkov o vseh uporabnikih, zaradi možnosti, da bo to v naslednjih 6-24 mesecih morda koristno v boju proti terorizmu in drugim "resnim kaznivim dejanjem" (po presoji vsake države članice). Podatke bodo naši severni sosedi začeli zbirati aprila prihodnje leto, policija pa si je že zagotovila dostop do njih brez sodne odredbe v primeru "splošne nevarnosti". Kot pričakovano, je sprejem zakona šel "po pravilih" - uvrščen je bil na večerni del dnevnega reda, ko javnost več ni prav pozorno spremljala dogajanja (isti dan je priseglo več nadomestnih ministrov); večina kontroverznih sprememb, vključno z omenjenim policijskim backdoorom, pa je bilo vloženih po zaključku javne razprave.
Avstrijske nevladne organizacije niso obupale. Pod vodstvom Delovne skupine za prometne podatke (AKVorrat.at) so zbrali 4.471 podpisov in jih minuli teden izročili podpredsednici avstrijskega parlamenta, skupaj s prošnjo, da naj začno aktivnosti za odpravo implementacijskega zakona oz. še enkrat tehtno premislijo o upravičenosti in sorazmernosti celotne protiteroristične zakonodaje. Zatem so začeli še z zbiranjem podpisov preko spleta - do tega trenutka jih imajo čez 17 tisoč.
Ideja vsekakor ni zgrešena ali nikoli prej videna. Romunsko ustavno sodišče je že oktobra 2009 razveljavilo implementacijski zakon, medtem ko ga je nemško lani spomladi celo odpravilo, dotlej zbrane podatke pa ukazalo nemudoma zbrisati. Bridki spomini iz preteklosti, ko so obveščevalne službe vodile dosjeje o takorekoč vsakomur (zdaj jih Facebook), so skupaj z razumom prevladali. Januarja so potem izračunali, da 6 mesecev kasneje raziskanost kaznivih dejanj ni vidno padla in da je torej učinek direktive "kvečjemu površinski". Februarja letos se jima je pridružil še Ciper, seveda na veliko žalost Komisije, ki je omenjene države pred kratkim pozvala, naj spoštujejo evropsko zakonodajo in sprejmejo nove, "boljše" implementacijske zakone.
Če od koga, potem od bivšega tretjega rajha pričakujem, da bodo takšne in podobne iniciative sterali v k. Kaj mislite, kako je Dolfe prišel do spiska Židov - popis prebivalstva anyone?
"zaradi možnosti, da bo to v naslednjih 6-24 mesecih morda koristno v boju proti terorizmu in drugim "resnim kaznivim dejanjem""
Obstaja možnost, da kastriranje vseh moških pripadnikov manjšin, mlajših od 99 let nekoč morda pripomore k temu, da bo nebo malce bolj rdečkasto in da bo BDP višji za 0,2%. Kakšna je ta možnost? Who cares, važno, da obstaja. Nje?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Hudic je ker vecina zgleda ne kaj vse se lahko, in kaj se je ze zgodilo, ker je oblastnik imel prevec natancen spisek pred seboj. Hudirmana, vecina bo za sodelovanje v zrebanju za eno tefal ponvo za palacinke prostovoljno dala vse podatke ki jih bo micna gospodicna za salterjem zahtevala. In to se preden smo pogruntali facebook...
Or as they say in Ebonics, "We be fucked" Pinball, Con Air (1997)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Jodlarji so kul, kadijo po oštarijah, ne špijonerajo po nepotrebnem, majo dokaj porihtano drzavo pa se sluzjo na ta racun. V bistvu so v marssicem blizje svicarjem kot pa slepemu sledenju smernic CKEU.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
če še mal nadaljujemo, bi bile lahko določene liste pravzaprav vse evropske. sploh proti določenim zakonom pa ni videti nekega panevropskega gibanja za ohranjanje človekovih svoboščin , zdravo pamet in kontra birokrtaskim bedarijam. ali pa jo sam ne zasledim. Vsaj zaenkrat tudi v sloveniji nisem opazil kaj podobnega. Ali se morda motim?
V nekaterih državah je dovolj, da zakon sprejme samo večina prisotnih poslancev. To za vladajoče pač pomeni, da čakajo tako dolgo, dokler se opozicija ne spoka domov in potem hop - sprejmeš zakon.
Torej ... to gre vse mimo ljudi. Kako so lahko takšni zakoni potem sploh 'legalni'?
Da je bil DZ samo stroj za glasovanje, torej neka taka formalna demokracija, ni nič novega. To se še je bolj prišlo na dan z EU.
Če je kdo usklajeval besedila zakonskih predpisov, mu je jasno, zakaj je DZ samo stroj za glasovanje; zadeve so lahko 1. obupno kompleksne in samo naslovljenci norm razumejo, kaj jih bo doletelo., 2. to je pa redno: ogromno je zakonodaje in še več dokumentacije to temo. Se pravi, tudi če bi hotel biti odličen poslanec (izobražen in razumen), bi spuščal zadeve mimo.
Seveda pa ko človek gleda sestavo našega parlamenta, ugotovi, da je odličnih poslancev bolj malo. Še huje je pa to, da jim njihovi strankarski šefi povedo, kaj je prioriteta in kaj ne. Kar se po mnenju veljakov izkaže za prioriteto nima običajno nič zveze s prioriteto državljanov.
Vlada ima torej idealne razmere, da predlaga čudaško zakonodajo.
Zato brez kvalitetnega novinarstva ne gre. NE GRE.
