Slo-Tech - Včeraj se je končal ruski eksperiment Mars-500, ki se je pričel 3. junija 2010 in je bil namenjen simulaciji potovanja na Mars. V okviru eksperimenta so šest prostovoljcev za 520 dni zaprli v model vesoljskega plovila v velikosti 550 kubičnih metrov, v katerem so bili popolnoma izolirani od ostalega sveta. Uporabljali so le vnaprej uskladiščeno hrano, umivali so se bolj poredko, oken niso imeli in vsa komunikacija je bila omejena na elektronsko pošto, ki je zakasnjena kakor v realnih razmerah. Edini nepristni dejavnik je bila pravzaprav le gravitacija.
Vrhunec je eksperiment dosegel februarja, ko so navidezno pristali na Marsu, kjer so ostali 10 dni. V tem času so simulirali tudi vesoljske sprehode trojice, ki je v modulu pristala na Marsu, medtem ko so preostali člani odprave počakali v vesoljski ladji v orbiti. Po analizi terena in nabiranju vzorcev se je ekipa po skupno 30 dneh orbitiranja okrog Marsa odpravila na 240 dni dolgo pot domov. Ekipa je po prvih podatkih simulacijo zaključila zdrava, v dobri kondiciji in brez trajnih psihofizičnih posledic. Sedaj jih čaka mesec dni intenzivnih medicinskih preizkusov, izpolnjevanja vprašalnikov, preiskav in intervjujev, s katerimi bodo dobili natančne podatke o vplivu misije na ljudi.
Eksperiment je bil poučen zato, ker bodo s podrobno analizo dobili pomembne informacije o obnašanju ljudi in funkcioniranju skupine, ki je za dalje časa omejena na majhen prostor in si ne more ubežati. Potovanje na Mars in nazaj namreč v najboljšem primeru traja okoli 500 dni, medtem ko je potovanja na Mesec z Apollom 11 trajalo štiri dni. To je tako dolga doba, da so harmonija in odnosi v ekipi povsem enako pomembni kakor tehnika. Na Zemlji so še v najbolj podobnem položaju prebivalci arktičnih postaj med zimo in posadke jedrskih podmornic.
Edini nepristni dejavnik je bila pravzaprav le gravitacija.
... to in še marsikaj bi imelo znaten vpliv na njihovo zdravje, kondicijo itd.
Na Zemlji so še v najbolj podobnem položaju prebivalci arktičnih postaj med zimo in posadke jedrskih podmornic.
... torej v bistvu del teh podatkov že imamo nekaj časa. Čeprav biti skupaj s še petimi zaprt 520 dni v nek "model vesoljskega plovila v velikosti 550 kubičnih metrov" je tudi svojevrsten dosežek.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Veliko je razlik, med pravo misijo in to, ki bi vplivale predvsem na psiho. Sicer pa te simulacije služijo samo temu, da ima javnost občutek, da smo že blizu Marsa, čeprav nas tam nebo še vsaj 50 let.
Gregor P> ... to in še marsikaj bi imelo znaten vpliv na njihovo zdravje, kondicijo itd.
Ampak to je že znan in obvladljiv problem - posadke postaj mir in ISS so preživele v breztežnostnem stanju veliko dlje, pa niso utrpele večje škode (so pa morali člani izvajati ustrezne vaje, da določene mišice niso atrofirale).
Nikec3> Veliko je razlik, med pravo misijo in to, ki bi vplivale predvsem na psiho. Sicer pa te simulacije služijo samo temu, da ima javnost občutek, da smo že blizu Marsa, čeprav nas tam nebo še vsaj 50 let.
Kljub temu je taka simulacija pomemben korak v pripravah na zelo romantično, četudi za mnoge nekoristno potovanje na drug planet.
Jaz se od potovanja na Mars najbolj veselim skeptikov, ki bodo še desetletja po pristanku tam iskali zastavico s teleskopi in dvomili v podvig, ker je ne bodo našli.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
... nosečnost v vesolju bi tudi bil eksperiment da
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Dejansko je to zelo velika olajševalna okoliščina, če veš, da lahko vedno greš ven.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Tukaj bodo dobili take podatke, ki so morda ~10% primerljivi s tapravim potovanjem na mars. Se strinjam s teboj Gregor P. Mislim: vsi udeleženi so vedeli da niso v resnici nekje v vesolju - na miljone km med marsom in zemljo. Ves čas so vedli, da so doma pri mami zemlji... to je ogromna razlika. Neskončna razlika! Tako je tako, kot če se jest zaprem v hladilnico za meso, pa trdim da je to simulacija tega da sem popolnoma sam na antartiki.
Gregor P> ... to in še marsikaj bi imelo znaten vpliv na njihovo zdravje, kondicijo itd.
Ampak to je že znan in obvladljiv problem - posadke postaj mir in ISS so preživele v breztežnostnem stanju veliko dlje, pa niso utrpele večje škode (so pa morali člani izvajati ustrezne vaje, da določene mišice niso atrofirale).
Nikec3> Veliko je razlik, med pravo misijo in to, ki bi vplivale predvsem na psiho. Sicer pa te simulacije služijo samo temu, da ima javnost občutek, da smo že blizu Marsa, čeprav nas tam nebo še vsaj 50 let.
Kljub temu je taka simulacija pomemben korak v pripravah na zelo romantično, četudi za mnoge nekoristno potovanje na drug planet.
Jaz se od potovanja na Mars najbolj veselim skeptikov, ki bodo še desetletja po pristanku tam iskali zastavico s teleskopi in dvomili v podvig, ker je ne bodo našli.
Se strinjam z Gregorjem.
jype, po wikipedii sodeč ni bilo daljšega postanka na kakšni vesoljski postaji tako, da tvoja trditev ne drži.
Prav tako niso znani vsi "problemi" gravitacije, kaj šele vplivi le teh na človeka, ko je nekdo tako daleč od rojstnega kraja.
So pa dokaj znani vplivi, če se človek preseli na nek drug kontinent. Vpliv gravitacije in elektromagnetnega polja, je na človeka na različnih krajih na zemlji različen, ... kaj šele v vesolju. Astronavti še vedno doživljajo živčne zlome, psihične probleme po dolgih poletih; da "čudnega" obnašanja posadk Appolo po poletih niti ne omenjamo.
Vsekakor pa je eksperiment dobrodošel, več njih, več se ve, ...
rokj> jype, po wikipedii sodeč ni bilo daljšega postanka na kakšni vesoljski postaji tako, da tvoja trditev ne drži.
Kar nekaj jih je bilo, ki so bili v breztežnostnem stanju več kot 250 dni, kolikor časa traja polet na Mars, kar nam je vsaj za dolgoročne efekte mikro gravitacije na ljudi dalo ogromno podatkov (in zato vemo, da lahko ljudje polet na mars zlahka preživijo, fiziološko gledano, brez resnih motenj).
Kakšna pravila so pa bila? Če eden odstopi gredo vsi ven ali samo ta, ki se je tako odločil. Tega nisem nikjer zasledil, se pa spomnim pogovora tu na slotechu ob začetku misije.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
