Ideje za Volilni sistem

1. Kdo bo presodil, ali je predstavitev dovolj suhoparna in tehnična, ali je mogoče malo preveč filozofiranja vmes?

2. Kazenske odgovornosti niti slučajno ne more biti, ker doseganje ciljev ni 100% v rokah vlade. Kvečjemu bi lahko zadevo organizirali kot podjetje in bi glavni akterji dobili nagrado, sorazmerno z rezultati. Ampak pri nas se še v gospodarstvu ne držimo tega.

3. Ciljev ne sme določati japonska ali skandinavska agencija, ker s tem jemljemo suverenost državi in državljanom. Cilje morajo vedno določati državljani, vsaj posredno. Sicer se ne slepim, da je trenutno temu tako, več kot očitno je lokalna politia povsem v senci EU, bi pa morali stremeti k temu.

Vsaka stranka bi npr. morala v številki določiti, koliko sredstev bi po analizah in napovedih bilo zapravljenih v 4 letnem mandatu za posamezne sektorje, groba napoved in kakšni so predlagani ukrepi za izboljšanje gospodarske situacije - ter njihova kratka obrazložitev.

Praktično nemogoče. Tudi podjetja ne delajo tako natančnih načrtov za 4 leta vnaprej. Ker ne moreš napovedati splošnega stanja države in posamičnih sektorjev znotraj države za 4 leta vnaprej, bi bile takšne napovedi praktično ničvredne. Če se bi jih slepo držalo, bi to lahko bilo ekstremno škodljivo, če se bi od njih odstopilo, bi zapadli v zanko tvoje 2. točke - neke vrste "kazenska" odgovornost za slabo delo.

Lahko bi celo vsem strankam podali recimo tri različne realne črne scenarije prihodnjega razvoja države, potem pa bi bila vsaka stranka dolžna podati konkretne ideje, kako bi razmišljala in kako bi reagirala v teh situacijah. Povišat davke - ja/ne, zakaj, na kak način...recimo. Se pravi, neke vrste javni test za stranke. Ljudje bi presodili.

To že imamo, temu se reče politični program. Eni pravijo, da je potrebno advke povišati, drugi, da jih je potrebno znižati, tretji, da je potrebno povečati učinkovitost njihove izterjave, itd...

Torej to že je na mizi in, ko odmisliš "kozmično sevanje iz obdobja WW2" ugotoviš, da naj bi to bilo bistveno ločilo med strankami. Če se jih po teh vprašanjih konkretno vpraša, potem tudi pridejo ven njihove ideološke korenine.

Odgovornost - ne le izgubo mandata in udarec politične kariere, pa bi morali tudi občutit. Žal ne znam podat dobrega predloga ta moment. V denarnici vsakega zaboli, tudi tu bi se dalo kaj pogruntat.

Razrešnico ali zaupnico dobi vsaka stranka kolektivno ravno na podlagi svojega dela/nedela oziroma tega, kar ljudje mislijo o delu/nedelu. Volilci kolektivno pa konec koncev podajo edino relevantno mnenje o uspehu dela vsakokratnega državnega zbora in vlade.

Če išče tukaj možnosti za koga "tepsti po žepu", razmišljaj kako razbiti strankokracijo, kjer lahko vodstvo stranke prakitčno samo izbira kdo bo sedal v državnem zboru, namesto, da bi imeli bistven vpliv na to volilci (kot je zapisano v ustavi). Če bi imeli volilci bistven vpliv, bi se po preteku mandata nezaželjene in, kolektivno na volitvah ocenjeno, nesposobne porinilo ven iz državnega zbora, torej tudi stran od korita na katerem se napajajo.

Če izvzamemo tujo pomoč, je gotovo v Slo dovolj možganske moči, da se najde en, vsaj približno realen in objektiven način določitve ciljev.

Demokracija je mehanizem določanja ciljev. Izbira naj se med programi, napovedanimi cilji (npr. "včlanitev v EU" je bil takšen jasen cilje nekaj različnih strank, ki so ga volilci vztrajno podpirali, volilci bodo tudi izbrali nove cilje).

Če se večina volilcev še vedno odloča na podlagi ocene "večji vs. manjši lopov" ali na podlagi ocene "kaj je resnica za 1941-1991", potem je kolekivno očitno cilj, da se to razčisti. Čeprav imam tukaj občutek, da bi lahko bila težava tudi na strani "ponudbe", kot na pa nujno na strani "povpraševanja".