Krionika (Cryonics)

No, na teh temperaturah bi moral bit možen prekleto hud overcklock.

Bi bla fora, da v sekundah pred dejanjskim bujenjem preživiš ene 5 življenj in se potem iz obupa fentaš...

Kakšno je vaše mnenje o teh postopkih?

Bs imo, ne pridobis čisto nič.

Za dovolj visoko tehnologijo ni nobene razlike. Kremiran ali krioniran. Reload je reload.

mojca je 18. jun 2011 ob 08:25 izjavil:

Pač, dober biznis za tega, ki se je spomnil ideje :) :)
Truplo moraš zalivati z dušikom samo tako dolgo, dokler tisti, ki je vplačal premijo, ne umre.

Dušik je poceni, organizacije, ki nudijo te storitve, pa imajo organizirane neprofitne funde, ki zagotavljajo financiranje "oskrbe pacientov" v nedogled. Kolikor sem bral in debatiral s temi ljudmi se mi zadeva res ne zdi nateg.

Za dovolj visoko tehnologijo ni nobene razlike. Kremiran ali krioniran. Reload je reload.

Večni optimist. Mogoče imaš prav, ampak zakaj bi čakal na "dovolj visoko tehnologijo" (oziroma riskiral, da se bo sploh pojavila), če lahko mejo postaviš mnogo nižje? Velja princip last in, first out - bolj napredno si ohranjen, prej bo na voljo tehnologija za oživitev.

lymph je 18. jun 2011 ob 13:16 izjavil:

Ko si enkrat mrtev ne obstaja več "prej" in "kasneje". Obstaja samo enkrat ali nikoli. IMO, veliko bolje kasneje - če že.

Odvisno, koliko zaupaš v razvoj tehnologije v prihodnosti. Recimo, da bodo kdaj oživili krionično shranjene paciente, je še kar verjetno. In tudi, da jih bo večina preživela brez trajnih posledic možganskih poškodb. Da bi bilo kaj takega možno s truplom s trajnimi možganiskimi poškodbami (ali celo razpadlim/kremiranim truplom) si ne morem predstavljati.

Tudi, če popolnoma zaupaš v tako verjetnost (kar je wishful thinking, planning fallacy, in še par racionalističnih faux pasov) ostaja preprosto dejstvo da, če boš živel večno, boš živel dlje časa, če prideš prej nazaj.

Mrtev pa si, ko ni več mogoče ohraniti oziroma replicirati možganskih vzorcev in s tem tvoje osebnosti. S stališča informacijske smrti so krionični pacienti živi.

Thomas je 18. jun 2011 ob 08:20 izjavil:

Za dovolj visoko tehnologijo ni nobene razlike. Kremiran ali krioniran. Reload je reload.

Je majcena. Če je cena za cryo 100k, potem je razlika 100k zelembačev.

Res je, tisti, ki s tem služi, je hudo prefrigan.

Ni mišljeno vekomaj, po definiciji. Par 100 let, bi pa ob tako počasni presnovi morali zdržati brez hrane.

Edina stvar, ki jo zamrznenje ne upočasni, je spontani radioaktivni razpad nekaterih atomov in v telesu in posledično takojšen kemijski kolaps molekule, ki ji je razpadel denimo eden od ogljikov.

Shegevara je 19. jun 2011 ob 10:12 izjavil:

a pol take osebe kaj pitajo s hrano, a lahko vekomaj zdržijo brez zmrzneni?

Po trenutni zakonodaji morajo tako ali tako počakati do klinične smrti, celoten postopek krionične prezervacije pa je legalno tretiran kot znanstveni eksperiment nad truplom oziroma verski obred, odvisno od države do države.

Kar je seveda navaden nesmisel. Gre za zdravstveni poseg. Omejitev, da ga lahko izvajajo samo na pacientih, ki jih ima medicinska stroka za "mrtve", ne izhaja iz krionike, ampak iz pravnega sistema, ki bolnikom de facto omejuje pravico do življenja.

Poglej recimo primer možganske kapi - namesto, da bi bolnik, ki je plačal in prebrodil vse legalne ovire za krionično prezervacijo in očitno ne more preživeti, čimprej ohladili in pripravili na proces, je potrebno čakati, da pristojni razglasi smrt, kar v večini primerov pomeni trajno poškodbo živčnega sistema.

Še bolj ekstremen primer so počasne, degenerativne in trenutno neozdravljive bolezni, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva. Popolnoma smiselno bi bilo, da bi bolnik lahko privolil v krionično prezervacijo, preden pride do trajne degeneracije možganskih funkcij.

Edina stvar, ki jo zamrznenje ne upočasni, je spontani radioaktivni razpad nekaterih atomov in v telesu in posledično takojšen kemijski kolaps molekule, ki ji je razpadel denimo eden od ogljikov.

Kar bi realistično gledano postalo problem po tisočletjih, kot si povedal že sam pa je življenska doba tako shranjenih pacientov nekaj stoletij, mogoče.