Kako dokazati žlahtne pline

Tole bo z reakcijo težko, ker so žlahtni plini hudičevo nereaktivni.

1. možnost: Da se dokazat radon, ker je radioaktiven. In to zelo enostavno, brez inštrumentov. Samo naročiš prisotnim naj sporočijo, če bodo zeleno bruhali :D Hehe :)

2. možnost (bolj realna): Različni plini oddajajo različno barvo, če jih izpostaviš močni električni napetosti. Ksenon je naprimer modrikast, Kripton belkast...

3. možnost: Mogoče bi se dalo tudi da ga vzameš 25 litrov v posodo, pa stehtaš. Se mi zdi da razlike bi morale biti, ker plini niso idealni. Seveda rabiš hudičevo natančno tehtnico.

4. možnost: Opazovanje temperatur tališča... Plin ohlajaš dokler se ne začenja utekočinjati, nato zapišeš temperaturo in primerjaš s podatki v periodnih sistemih.

Razen če je na faksu, bi jaz rekel da je učitelj nesposoben, ker je dal pretežko nalogo. Vse to je težko!

Omfg.

No. Helij bi se sicer dalo dokazati nekako - lažji od zraka in za razliko od vodika ali metana ne gori.

Odvisno od nivoja šole, za OŠ je dovolj tole:
http://www2.arnes.si/~bstih1/KEMIJSKE_V...

Drugače pa tako kot je marsikje zapisano, težko, pa vendarle nekako reagirajo Xe, Kr, Rn

- težji žlahtni plini (Kr, Xe, Rn) reagirajo pod ekstremnimi pogoji s fluorom, v spojinah imajo oksidacijska števila 2, 4, 6, 8
- XeF2 (brezbarvni kristali), XeF4 (brezbarvni kristali), XeF6 (bela, trdna snov, tali se pri 46°C v rumeno tekočino), XeF8, XeCl2, KrF2, XeO3, XeO4;
- iz fluoridov lahko pripravimo okside

Žlahtne pline je težko dokazati, šlo bi z spektrometrom, saj vsaka snov pusti peek točno določene valovne dolžine.

Merjenje z uklonsko mrežico.

pimqek2 je 14. apr 2011 ob 13:15 izjavil:

Preizkus pa naj izvede tako, da v kozarec z argonom vrže vžigalico. Slednja bi morala ugasniti, kar pomeni da je nekaj drugega moralo izpodriniti zrak oz. kisik in da ne reagira na ogenj. Brezskrbi, popolnoma varno, drugače bi imeli pomanjkanje varilcev po svetu.

In če bi bil kozarec z dušikom? Bi pa gorela?

FAIL.

pimqek2 - Kje piše OSNOVNA ŠOLA? Sploh pa prenehanje gorenja ni značilno samo za določen plin.
Pyr0Beast - Tudi neon je lažji od zraka (ne moreš vedet kateri plin je to, mogoče mešanica?), vodik in metan pa sploh nista žlahtna plina, kaj bluziš?
kbal - neon ima podoben učinek.
McHusch - to ni dokaz za argon, še zdaleč ne. Litij reagira s kisikom, če ga zažgeš, z dušikom pa zelo težko.

Edini, ki se je vsaj malo izkazal je dzinks63.

Failaš ti.

Obstajajo tudi plini, lažji od zraka, ki pa ne gorijo. In ti bi tak plin proglasil za žlahtni plin.

Povej mi točno kako bi ti dokazal, da je nek plin helij. Ok, pogruntal si, da je lažji od zraka in ne gori - vendar s tem helija nisi dokazal.

Obstajajo tudi plini, lažji od zraka, ki pa ne gorijo. In ti bi tak plin proglasil za žlahtni plin.

Pa saj prej dokažeš njegovo nereaktivnost.

En tak bi bil amonijak. Samo tega se da brez problema zavohati.
Vodik in metan oba gorita
Vodna para je neuporabna pri sobni temperaturi, ker kondenzira.
Topel zrak pravtako, ker se ohladi.

Neon je lažji in je žlahtni plin

Edini ki ti bi pokvaril rezultat pa je še dušik.
Tega lahko vsaj deloma skuriš z litijem.

In kaj ti preostane, neon, helij in 'dušik'.

Lahko greš tudi tehtati 'vzgon' litra takega plina in preko molarne konstantne poračunaš ven primankljaj mase pri tehtanju in primerjaš zadevo z izmerjeno veličino.

Neon lahko ioniziraš in vidiš, da sveti z oranžno rdečo barvo.

Eh.

Odvisno je kje imata plina težišče glede na središče zemlje. Ampak načeloma, če meriš v identičnih pogojih, bi morala teža biti enaka.

Seveda je odvisna od tega kje imata težišče. Teža je produkt mase in težnega pospeška, ki pa je seveda odvisen od oddaljenosti od zemlje.

Kaj maš probleme... Helij in neon sta lažja od zraka, ker imata manjšo maso na mol snovi. Sta seveda posledično tudi redkejša.

Ne čohaj se, kjer ne srbi. Čisto prav smo se izrazili.

Če jo zapreš v balon imata različen volumen, če je v igri enaka masa plina. Kaj pa če bi imel zmes, pa bi vse skupaj napumpal v balon v balonu. Notranji bi bil za helij prepusten, ker rad uide iz vsakega balona, zunanji pa bi zadržal tudi helij. V glavnem, po nekem času, bi se v notranjem balonu nahajal le neon, v zunanjem pa helij.

Helij mogoče še, če notranji balon ne prepušča drugega kot samo helij in se ti v zunanjem nekaj nabira. Po mojem helij bi se na tak način celo dalo dokazat. Mogoče se bi tehniko dalo celo spimpat, da bi notranji "balon" bil polprepusten in bi spuščal vse pline, z merjenjem hitrosti prehajanja plina pa bi lepo lahko določil, za kater plin gre.

Definitivno presega nivo OŠ. Po mojem celo nivo marsikatere srednje šole. :)