Obdavčitev v Sloveniji in Avstriji

Navdih za tole sem dobil v "levičarski" temi, mislim, da vsekakor gre za problem vsaj Slovenije in sem se čisto iz firbca odločil za tole "anketo". Mislim da bo zanimiva tako za "redno" zaposlene (ne prek študentskega servisa) kot za privatnike.

Skratka, Avstrija je splošno znana kot ena bolj obdavčenih držav (zaradi dajatev, sociale in tudi grba jo eni v šali označujejo celo kot komunistično), maksimalna nominalna dohodninska stopnja (50%) je celo še večja od slovenske (41%), je pa res, da so meje med dohodninskimi razredi določene čisto drugače. In zanimivo bi bilo primerjati, koliko pri enakih bruto prejemkih plačamo tu in koliko bi tam.

Najprej poiščemo zadnji plačilni list, oz. zadnji reprezentativni (brez izrednih dodatkov ali odbitkov). Prepričamo se, da z njega znamo razbrati bruto bruto plačo, vse socialne prispevke (posamezne prispevke delodajalca in delojemalca lahko kar seštejemo), akontacijo dohodnine in končno neto izplačilo. V kratkem bi morali prejeti še podoben izpisek za celotno lansko leto. Pripravimo si seštevek (če smo menjali službo) za celotno leto in seštevek vseh prej omenjenih odtegljajev. Ne pozabimo še na doplačilo ali vrnitev presežka dohodnine. Mmg., celoletni podatki z informativnim izračunom bi se morali prej ali slej pojaviti tudi na eDavkih.

"Najemnina" za življenje v Sloveniji je sedaj znana, potrebovali bi še neki "kalkulator" za Avstrijo. Enega najdemo tu. Je sicer za "espeje", vendar se stopnje za uslužbence ločijo le za kakšno desetinko % gor ali dol in če nimate ravno Colaričeve plače, razlike ne bo več kot nekaj evrov. Če ima kdo probleme z nemščino, mu lahko pomagamo. "Monatlich" v zgornjem izbirniku pomeni, da vnašamo mesečne prihodke, "jährlich" da letne. Pod "Einnahmen" vnesemo bruto bruto prihodke. Privatniki, ki še niste odšteli priznanih stroškov, jih lahko vnesete v "Ausgaben". Vseeno, kje to storite, v nadaljnje procesiranje gre razlika teh dveh polj. Nato spodaj kliknemo "Gewinn berechnen".

Če kdo ne razume, tam, kjer so štiri vrstice na kupu, so po vrsti navedeni prispevki za pokojninsko, zdravstveno, brezposelnostno in nezgodno zavarovanje, predzadnja vrstica je akontacija dohodnine oz. letna dohodnina, ostalo so razni vmesni rezultati, čisto spodaj (Nettogewinn nach Abgaben) pa oddebeljen neto "izplen", ko si cesar vzame vse, kar je cesarjevega.

Ne zanimajo me konkretne številke, ampak samo, koliko je korenjakov, ki bi vsaj za kakšnega od naštetih prispevkov v Sloveniji plačal manj (tudi če en cent) ali bi imel ob enakih prihodkih celo boljši neto kot v visoko obdavčeni Avstriji. Morda bo kdo porekel, da Avstrijci ob povprečno boljših bruto plačah plačajo absolutno več za socialo, ampak to ni (čisto) res. V Avstriji imajo pri naših sindikalistih tako "ljubo" socialno kapico in mesečna osnova za izračun prispevkov ne glede na dejansko plačo ni višja od pribl. 4200 evrov (ne vem čisto točno) in lahko hitro preverite, da se mesečni prispevki ob večanju prihodka nekje ustalijo.

Še bolj umestno vprašanje pa je, kakšen standard se za te stroške dobi v eni in drugi državi! Kolikšno pokojnino bi po 40 letih prejemali od ZPIZa in kolikšno od njegovega avstrijskega ekvivalenta, če bi ves čas vplačevali enako po enem ali drugem izračunu in odmislili morebitne reforme. O zdravstvu raje ne bi. Z vplačanimi prispevki šele dobimo pravico za de facto obvezno "dopolnilno" zavarovanje, ki na leto košta dodatnih okoli 300 komadov, z nekaj "sreče" za vse to dobimo nekaj mesecev čakanja, če poseg ni ravno zelo nujen, o kakšnih zobozdravstvenih pravicah raje ne bi... No ja, res je, tudi v Avstriji je treba plačati 8 evrov za vsak dan v bolnici, ampak v dolgoletnem povprečju najbrž tam preživimo manj kot en teden na leto (med 50 in 60€).

Še moj "rezultat": ob primerjavi svojih številk moram vsakič znova pomisliti, kdaj hudiča bo že maj ali vsaj anšlus. In ali bi Maister naredil, kar je, če bi vedel, kako bo 90 let kasneje.

Zanimivi podatki bi bili tudi za Švico, le da je tu še "valutno tveganje" in da se dohodnine razlikujejo od kantona do kantona in celo med občinami.

KPMG vsako leto objavlja primerjavo davčnih obremenitev po državah.

Rešitev za nezadovoljneže? Se skriva v podani raziskavi. Kdor pa je iz takšnih ali drugačnih razlogov vezan na Slovenijo, naj čim prej spoka iz klasičnega delovnega razmerja.