Michael Wieser z Univerze v Calgaryju sodeluje pri prenovi periodnega sistema
Spremenili morebiti ni ravno najboljša beseda, saj so mase elementov takšne, kot pač so. Večina elementov v periodnem sistemu, razen na primer fluora in zlata, ima več izotopov, ki imajo vsak svojo maso. V periodnem sistemu najdemo zapisano enotno relativno atomsko maso za vsak element, ki je določena tako, da ustreza povprečni masi vseh izotopov elementa, ponderirani z dejanskimi deleži izotopov v naravi. To je uporabna predpostavka, saj v naravi praktično ne najdemo izotopsko čistih nahajališč večizotopskih elementov, tako da tudi v laboratoriju delamo z naravno zmesjo izotopov elementa.
Težava pri tej določitvi je pridobitev podatkov o reprezentativnem povprečju za vso naravo, saj se lahko zgodi, da je v nahajališču čilskega solitra nekoliko drugačno izotopsko razmerje dušikovih atomov kot v nahajališču zidnega solitra na drugem koncu sveta. Po eni strani je to uporaben način za določanje provenience materiala (na primer: sintetizirani testosteron se od naravnega v človeku loči po manjši vsebnosti ogljika-13, kar se izkorišča v preiskavah uporabe nedovoljenih poživil v športu; izotopska sestava se preverja pri meteoritih, da ugotovimo izvor; izotopsko označevanje dušika, klora in drugih se uporablja pri sledenju biopoti polutantov), po drugi strani pa seveda kvari lepoto in preprostost sistema.
Zato bo IUPAC relativno atomsko maso omenjenih desetih elementov na novo definiral kot interval in ne vrednost. Žveplo bo, denimo, imelo pripisano relativno atomsko maso 32,059-32,076 in ne več točno 32,065. Podatke za novo določitev mas so zbirali 25 let v različnih organizacijah po vsem svetu.
