Nature - V Indiji, ki je ena največjih valilnih doktorskih študentov ni podoktorskih sodelavcev, so letos krepko spremenili šolski kurikulum na nižjih ravneh. Odslej se učenci do 16. leta starosti sploh ne bodo več srečali z evolucijo, s periodnim sistemom ali z vsebinami o virih energije. Tako so ukinili vse vsebine o onesnaževanju vode, zraka, o virih energije in njihovem upravljanju. Oklestili so biologijo, kemijo, geografijo, fiziko in matematiko. Strokovnjaki so nad spremembami zgroženi, saj so še bolj drastične, kot se je napovedovalo aprila, ko so prvikrat protestirali.

Čeprav je 4500 znanstvenikov, učiteljev in komunikatorjev znanosti podpisalo poziv proti rezom, se pristojno telo NCERT (National Council of Educational Research and Training) ni odzvalo. Težava je globlja, kot se zdi na prvi pogled. Če se otroci v 9. razredu ne bodo učili o evoluciji, v 10. razredu pa o periodnem sistemu in magnetizmu, se marsikdo tega sploh ne bo učil. To so namreč zadnji razredi, ko so...

Slo-Tech - Periodni sistem je konec leta dobil štiri nove elemente, s čimer ima naposled popolnjeno sedmo periodo. Novinci imajo vrstna števila 113, 115, 117 in 118, novih imen pa še ne. Do dokončnega poimenovanja se bodo uporabljala generična imena ununtricij, ununpentij, ununseptij in ununoktij. Poimenovali jih bodo Američani, Rusi in Japonci, tako da se bodo izognili neprijetnim sporom, ki so se v preteklosti vlekli tudi desetletja (se še spomnite kurčatovija?).

Odkrivanje težkih nestabilnih elementov ni enostavno, ker so načeloma težji elementi čedalje manj stabilni. Priprava poteka tako, da tarčo iz težkega, a sorazmerno stabilnega (z dovolj dolgim razpolovnim časom) elementa obstreljujejo z lažjimi elementi. Med...

Slo-Tech - Raziskovalci v Helmholtzovem centru za raziskave težkih ionov v nemškem Darmstadtu so uspeli pripraviti element z vrstnim številom 117, ki sodi med najtežje poznane elemente (znanstveni članek). Prvikrat so ga uspeli proizvesti v ruskem centru v Dubni pred štirimi leti, a so tedaj dobili le sedem atomov tega elementa.

Iskanje...

Nature - Fluor je najreaktivnejši element v periodnem sistemu in v vesolju, zato je v naravi vedno prisoten v spojinah. Fluor je tako reaktiven, da reagira praktično z vsemi znanimi elementi (razen z žlahtnima helijem in neonom). V naravi ga največ najdemo v obliki fluoridov, zaradi težke predelave pa ga skoraj nikoli ne potrebujemo v elementarni obliki, ampak kot reagent uporabljamo vodikov fluorid. V organski kemiji se pogosto rabi, saj so fluorirane organske spojine zelo stabilne - tipičen primer je teflon. Kratek povzetek vseh teh lastnosti, ki ga učijo v šoli, se glasi: elementarnega fluora v naravi ni. Pa je.

Pedantni Nemci so odkrili, da v nekem smrdljivem mineralu najdemo vključke elementarnega fluora, ki so tam stabilni in obstajajo dolgo časa. Gre za...

Slo-Tech - Vrhovna kemijska organizacija IUPAC je lani odločila, da si elementa z vrstnima številoma 114 in 116 zaslužita mesto v periodnem sistemu. Tja se namreč novooodkriti elementi ne uvrstijo takoj, ampak morajo izpolnjevati nekaj strogih pravil, s čimer se zagotovi, da so bili resnično sintetizirani in da imamo osnovne podatke o njihovih lastnostih. Zadnje dejanje v sprejemu v kemijsko druščino je klasično poimenovanje, ki nadomesti začasna sistematična imena (ununkvadij in ununheksij). IUPAC je sedaj odločil, da se bosta nova elementa nosila imena flerovij in livermorij.

Poimenovanje elementov nima veze s kemijo, ampak gre za politično tekmo. Vsak laboratorij, ki si lasti zasluge za odkritje, predlaga svoja imena...

Slo-Tech - Danes je Švedska kraljeva akademija znanosti v Stockholmu objavila ime letošnjega prejemnika Nobelove nagrade za kemijo. Za svoj doprinos na področju kemije nagrado prejme Dan Shechtman (Izrael) za odkritje kvazikristalov.

Kvazikristali imajo za razliko od klasičnih kristalov, ki imajo predvidljive konfiguracije, tri-, štiri- ali šestštevne simetrijske osi in (v idealnosti neskončno) periodičnost, drugačno konfiguracijo, zaradi česar znanstveniki dolgo časa sploh niso razmišljali o njihovem obstoju v naravi. V matematiki je seveda mogoče opisati vzorec aperiodičnega mozaika, kot je to storil Roger Penrose, a v naravi ga niso pričakovali. Shechtman...

Slo-Tech - Ekipa kemikov iz IUPAC in fizikov iz IUPAP je po pregledu literature o raziskavah na področju težkih kemijskih elementov odločila, da elementa z vrstnima številoma 114 in 116 izpolnjujeta pogoje za polnopravno vključitev v periodni sistem.

Da element dobi svoje mesto v periodnem sistem, ni dovolj zgolj detekcija nestabilnih jeder v pospeševalnikih delcev. Natančne kriterije je leta 1992 postavila združena delovna skupina kemikov in fizikov za od fermija...

Slo-Tech - Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali kratko IUPAC bo kmalu spremenila periodni sistem, so objavili raziskovalci z Univerze v Calgaryju, ki sodelujejo v projektu. Spremenili bodo določene relativne atomske mase desetih elementov - vodika, litija, bora, ogljika, dušika, kisika, silicija, žvepla, klora in talija.

Spremenili morebiti ni ravno najboljša beseda, saj so mase elementov takšne, kot pač so. Večina elementov v periodnem sistemu, razen na primer fluora in zlata, ima več izotopov, ki imajo vsak svojo maso. V periodnem sistemu najdemo zapisano enotno relativno atomsko maso za vsak element, ki je določena tako, da ustreza povprečni masi vseh izotopov elementa, ponderirani z dejanskimi deleži izotopov v naravi. To je uporabna...

New York Times - Skupina ameriških in ruskih fizikov je odkrila nov kemijski element z vrstnim številom 117. Članek je bil sprejet v objavo v ugledni fizikalni reviji Physical Review Letters ta ponedeljek. Nov supertežek element z začasnim imenom ununseptium so pridobili v ruskem jedrskem raziskovalnem središču v Dubni tako, da so pet mesecev z atomskim pospeševalnikom obstreljevali jedra težkega elementa berkelium (²⁴⁹₉₇Bk), katerega so prispevali američani, z jedri kalcija (⁴⁸₂₀Ca). Vsega skupaj so proizvedli 7 atomov novega elementa, od katerih je 6 atomov vsebovalo 176 nevtronov in 117 protonov, eden pa še nevtron več. Najtežji do sedaj odkriti element ima vrstno število 118, katerega so prav tako odkrili v istem inštitutu v Dubni. Oba izotopa sta kratkoživa, saj imata razpolovni dobi reda velikosti nekaj 10 ms.

Odkritje predstavlja nov korak proti do do sedaj le v teoriji obstoječega t.i. otoka stabilnosti. Elementi postanejo namreč z večanjem atomskega in masnega števila vse manj in manj...

Heise - Pred točno sto leti, 14. septembra 1909, sta nemška kemika Fritz Haber in Carl Bosch, vložila zahtevek za podelitev patenta za pridobivanje amoniaka po postopku, ki se danes imenuje Haber-Boschev postopek. Gre za izjemno pomemben postopek, ki je revolucioniral pripravljanje gnojil in pridobivanje razstreliv. Prve korake na tem področju je napravil Haber, BASF pa je postopek kupil in dodelil Boschu, ki ga je priredil za masovno proizvodnjo.

Narava je namreč z dušikom še enkrat več pokazala svoj smisel za ironijo. Ta nereaktiven element je neobhodno potreben za uspevanje rastlin, naša atmosfera sestoji iz 80 odstotkov dušika, a ga v elementarni obliki...

BBC - Periodni sistem elementov, v katerem so vsi poznani elementi tako lično nanizani v različne bloke (s, d, p, f) po svojih naraščajočih vrstnih številih (torej številu protonov ali elektronov, če hočete), se je v mislih prvemu utrnil Dimitriju Mendelejevu v drugi polovici 19. stoletja. Tedaj poznane prvine je razvrstil po masah in znanih kemijskih lastnostih. V svoje odkritje je bil tako prepričan, da je pustil nekaj mest celo nezapolnjenih za še neodkrite elemente - pravilno je napovedal...

Slashdot - Tole je ponovno ena od večjih čud interneta.
Avtorji "Periodnega seznama elementov iz stripov" so poiskale omembe elementov v stripih. Za vsak element je mogoče tudi videti skenirano stran iz stripa, kjer je omenjen.