Avto na stisnjen zrak

Jest mislim, da zadeva ne zdrži.

Premalo energije. Žal.

300 barov je preveč za normalno konstrukcijo, ki naj bi to zdržala.
Ker bi po moje ta zadeve bila pretežka, da bi imela kakšen učinek. Če pa še nima dovolj energije, ki jo proizvaja, potem pa ni šanse, da bi prišla v javnost.

The car owes its range to the underfloor storage tanks made of wound carbon fibre with thermoplastic liner, which store 90m3 of air at a pressure of 300 Bar.

900 litrov bencina po Thomasovi računici

V opisu avtomobila ki bo šel v serijsko proizvodnjo omenjajo 300 kilometrov z enim polnjenjem kar meni popolnoma zadostuje (sedaj s 35 litrskim tankom naredim malo čez 400 km).

pojavi se tudi drugi problem: kaj narediti, če ti "zmanjka zraka"? prišlepaš en prenosni kompresor, ki bo zmogel pritisk 300 barov da natankaš avto? heh

se komu da izračunat, koliko energije porabimo, da skompresiramo teh 90m³ zraka?

plinska enačba: p*V = m*R*T
torej...

p1 * V1 = p2 * V2
1bar * 90m3 = 300bar * V2
V2 = 0.3m3


(enote sicer niso prave ampak ni važno, k se itak vse pokrajša...)
do tega sem ze prej prsu :P

če bi ji ohladil še na -50°C se nebi splačalo.. k je razlike samo ~0.005m³... brezveze torej...

naprej pa ti spedenej Red_Mamba

Tomi.. ni res... mi smo vse stvari računali tako... v tabelci pogledaš R za plin, ga vneseš in tako dalje..

pa tudi če je faktor 1.6... bomo vzel faktor 2 za izračun minimalno in maximalno porabljene energije... jest pravim da se v končni fazi ne izplača...

No, pa zračunajmo:

Vzemimo bat dolg 64 metrov, s presekom 1 m², poln zraka pod pritiskom 1 atmosfere! No ja, bara - sej je isto.

Bat potiskamo do 32 metrov na noter in stiskamo zrak. Če je bilo treba v začetku potiskati zelo narahlo - praktično 0 - je bilo pri 32 metrih treba pritiskati s silo 10⁵ N. Po definiciji 1 bara ali 100.000 Pascalov.

Povprečno smo torej stiskali zrak 5*10⁴ N opravili pot 32 metrov. torej smo dovedli 1,6*10⁶ Nm ali J.

Ko potem gremo še 16 metrov naprej, bo sila 2 krat večja pot pa pol krajša - torej isto delo.

Potem pa 8 metrov.

Potem pa 4 metre.

Potem pa 2 metra.

Potem pa še 1 meter - in imamo plin pod pritiskom 64 barov.


Vsakič (6X) po 1,6*10⁶ Joulov ali 10⁷ Joulov.

Lahko pa ga stisnemo še na 1/5 in naredimo 5 takih šarž.

320 atmosfer in 2,5*10⁸ J.


Vendar ni realno misliti, da bi dobili ven vso in/ali več energije, kakor iz 10 litrov bencina.

eh.. pol so nas pa narobe učili.. al pa nisem prav poslušal ...

da se pa ne.. vsaj nekaj se mel prav

ja torej tista plinska je za v vrtec

plinska enačba za realne pline je
(p+a(n/V)^2)(V-nb)=nRT
a pa b konstante je treba pogledat v priročnike.
v končni fazi ker se bo plin ohladil na sobno po stiskanju pahko vzamemo da je pV^(na gama)=konstanta
tu nism čist sigurn a je na gama a je gama minus 1 al kako že gre, morm priznat da nisem najbolj navdušen nad fizikalno kemijo, mam pa zato ostale vrste kemije rajš :)

recimo da ima kompresor 100l/h potem bi potreboval 900h za 90m3 se pravi da bi nucal 10000l/h če bi hotel preko noči v 9h urah prečrpat 90m3 zraka. Motor bi mogu bit tud ubitačn verjetno bi skuril več za elektriko kot pa bi dal za en tank bencina.

Pozdravljeni....

Pogon s stisnjenim zrakom v transportnih sredstvih je že kar dolgo v uporabi kot alternativa pri posebnih zahtevah. To so predvsem jamske lokomotive za uporabo v posebej eksplozijsko ogroženih rudnikih (prva je bila zgrajena in uporabljana leta 1874 )
Tipični tlak shranjevanja zraka je cca 220 barov, moči motorja do 35kW, doseg pa (kot je že rekel Thomas, za vsakdanji prevoz neuporabnih) 11km. Majnši tehnični problem predstavlja tudi dejstvo, da pri ekspanziji zraka prihaja do ohlajanja le-tega, vled česar lahko motor zmrzne (zrak vsebuje vedno nekaj vlage, prav tako se na stroju kondenzira vlaga iz okolice...)

Kot zanimivost še podatek, da je prva diesel lokomotiva imela pogon na stisnjen zrak do hitrosti cca 3m/s, nakar je motor komaj pričel delovati kot dieselski...

Pa glejte, da vam ne zmanjka zraka...

LP

Jože

ja mi smo označli z gama, sej dons je itak v vsaki knjigi drugače označeno, kar ni problem če nimaš alergičnega prfoksa in uporabiš drugo oznako. Če veš ka kej pomeni je prav k...c kva za eno črko uporabiš :)

Ja po moje iz tega stisnjenega zraka ali utekočinjenega ne bo še nekaj časa nič. Z vodikom je pa problem ekološkega pridobivanja. Tko da če nimaš ekološkega načina pridobivanja le tega potem je čist vseen če se z avtom na premog voziš :) Sej mogoče se bomo pa leta 2050 vozli z avti na He3 :) Pa bomo rudarli na Luni.

Problem, ki ga vidim je, da bo ta avto takšen trn v peti nekomu, da:

1. Ali ne bo šel niti v produkcijo
2. Bodo države obesile toliko davka nanj, da bo cena astronomska (ali pa bodo uvedli davek na zrak :()

Vikking> tatra

Tata. Indijski koncern, ki je pred kratkim kupil Jaguar in Land Rover, dve precej prestižni znamki.

Vikking> Tole bo ostalo na nivoju lupot ain podobnih cinque cinque, interesantno zaradi porabe in nepomembno konec koncev zaradi prej naštetih dejavnikov.

Tako kot se je Thomas motil 6 let nazaj se tudi ti zdaj motiš - tak avto bo za Indijo in Kitajsko začetek revolucije udobnega osebnega transporta.

Za se znebit smog-a imamo plin.
Tole je bolj za hec.

Sej bo ok- za par procentov ljudi.
Kar je mogoče dovolj za tržni uspeh.

Morda bom usekal mimo, ampak ali se ne bi dalo zraka stiskati s pomočjo "vodne črpalke"? Narediš jez, voda pada dol, na vrhu narediš "banjico". Ko zapreš ventil se banja napolni in teža začne pritiskati banjo navzodl, to pa stiska zrak. Ko prideš do konca, posodo s stisnjenim zrakom zapreš in spustiš vodo iz banje.

No saj, verjetno bi bilo tehnično treba rešiti cel kup problemov, ampak takole laičmo se mi zdi da bi ideja delovala.

Ali pač ne?

Ja, ideja ni tako slaba. Predvidevam, da bi bilo manj izgub, kot ce bi z elektriko iz hidroelektrarn poganjali kompresorje. Bi pa bilo pametno namesto teh banjic izkoristiti ze precej dodelane vodne turbine.

Potem boš pa ta stisnjen zrak transportiral naokoli? Izkoristek bo blazno velik? Sama logistika tlačenja je boljša od vode speljane preko turbine?

Nima smisla.

Thomas> To vsekakor. A energijo potrebuje prav tako.

Mislim, da energetske krize azijski tigri ne bodo imeli, ker je preveč pomembno za nas, da njihova gospodarstva rastejo. Če jim bo zmanjkovalo fosilnih goriv, jim bomo mi (zahod) za zelo konkurečno ceno zgradili sodobne jedrske elektrarne. Oni s temi tehnologijami tudi nimajo tako velikih ideoloških težav kot jih imamo npr. evropejci.