Forum » Loža » Javna uprava Grčija - pravi carji
Javna uprava Grčija - pravi carji
marS ::
sem dobu tole po mailu, zdi se mi vsaj zanimivo za prebrat, če to ni znanstvena fantastika....mislim res so jacki....presodite sami...
Grška kriza
Nekaj bralcev me je zaprosilo, ali lahko napišem nekaj o krizi v Grčiji, v kateri se Grčija pravkar utaplja. Ne morem. Ker se na ekonomijo sploh ne spoznam in na pogled na otoku Korfu, ki sem ga obiskala nobene krize ne občutiš.
Ljudje sedijo na trgu, počasi srkajo kavo kot vedno, nezaposledni živijo od podpore, ki znaša okrog 500 Eur na mesec in pred kratkim sem od prijateljice, ki ima dvanajst let starega fanta, izvedela, da so na začetku lanskega šolskega leta dobili vsi dijaki v Grčiji, ki so v prvem letniku gimnazije (naš 7.razred) kupon vreden 450 Eur, za katerega so morali obvezno nabaviti notebook...
Tako se mi dozdeva, da grško krizo řešuje ves svet razen Grčije same. Opozorili so me na intervju v enem češkem literarnem časopisu s Stefanosom Manosom, ki pove vse, zato ga tukaj prevajam.
Dolgoletna navada grške vlade je kupovanje volilcev na ta način, da jih zaposli. Tipičen mladi grški državljan ima samo to željo, da postane državni uslužbenec. Ali se vam to zdi nekaj čudnega? Njemu nikoli. Ker v trenutku, ko dobi službo v javnem sektorju, je dobil definitivo. Nihče ga ne more vreči iz službe in v njej ostane vse do penzije.
Vprašanje: Ali to gotovost dobi že prvi dan službe?
Prav gotovo. Formalno sicer mora preteči šestmesečna poskusna doba, a po poteku tega roka nikoli nikogar ne odpustijo. Torej človek, ki je v 25 letih nastopil v državno službo, ima pred sabo 35 let zagarantirane plače. In vseživljensko penzijo. Ko umre, preide pokojnina na soprogo. V kolikor za njim ostanejo neporočene hčerke, dobijo tudi one državno pokojnino.
Od kdaj je tale všeživljenska garancija državnih uslužbencev?
To traja že zelo dolgo. Je celo zasidrana v ustavo. Seveda je v ustavi navedeno, da obstaja možnost izgube delovnega mesta v državnem sektorju, v kolikor bi bilo delovno mesto ukinjeno. A delovna mesta v javnem sektorju se principelno ne ukinjajo. V kolikor pa bi le izjemoma do tega prišlo, se to dogodi za ceno vrtoglavih odškodnin. Bivši minister za gospodarstvo je nekoč dejal, da PASOK nima v svojem slovarju besede „odpuščanje“.
Kakšne pa so v javnem sektorju plače?
Povprečno 2,5krat večje kot v privatnem. Kako je pa pri vas?
Kje bi v javnem sektorju bilo potrebno največ brisanja?
Največjo skupino javnih uslužbencev predstavljajo učitelji. Grčija zaposluje na šolah prve in druge stopnje štirikrat več učiteljev na enega dijaka kot recimo Finska. In v kolikor je finsko sekundarno šolstvo smatrano za evropsko špico, je vprašljivo, zakaj le potrebujemo štirikrat toliko učiteljev. Novi premier Papandreu se sicer hvali, da bo znižal izdatke, a v isti sapi je naznanil, da bo sprejel v delovno razmerje sedem tisoč novih učiteljev. Pri tem jih že sedaj imamo cirka za 80 tisoč več kot bi bilo potrebno. Torej, če si vzdržuje toliko učiteljev, je jasno da ne bo noben pošteno delal !
Teoretsko lahko razdelite razrede na četrtine in vsak učitelj bo imel delo ?
So kraji, da ne bi pomagal niti takšen ukrep. Pred nekaj meseci se je odkrilo, da na odročnem otočku Agios Efstratios deluje šola, kjer je nameščenih štirideset učiteljev za vsega skupaj deset dijakov.
Kaj pa ti odvečni učitelji delajo?
Hodijo po plačo, a ne poučujejo. Nekaj jih je takih, ki med delovnim časom vozijo taksi, veliko jih je v turističnih službah. In tisti, ki zares poučujejo, to delajo zelo površno, tako da morajo starši svojim otrokom privatno plačevati dodatno šolanje v popoldanskih urah. Dodaten pouk pa praviloma vršijo spet učitelji iz državnih šol. Tako ljudje, ki ne delajo tega, za kar so plačani s strani države, dobijo kar dve plači. Pa nobena oblast si ne upa narediti temu konec. Da pa ne bi govoril samo o učiteljih – prezaposlenost vlada v vseh državnih podjetjih. Če vzamemo recimo pod drobnogled grško narodno banko – povejte, koliko ljudi dela v vaši Narodni banki?
Ne vem na pamet.
Če vzamem dve priblizno enako dežele z desetimi ali enajstimi milijoni prebivalcev kot je recimo Grčija in Češka. Grška centralna banka ima 3000 zaposlenih. Sem gotov, da češka centralna banka zaposluje bistveno manj ljudi ( kasnejše preverjanje je pokazalo, da ČNB navaja 1484 zaposlenih – op. ured.), in ker ni Češka še v coni Eura, naj bi imela objektivno več dela. Za grško centralno banko o vsem pomembnem odloča danes Frankfurt. Dejsto je, da bi zadostovalo v banki samo 200 maksimalno 300 ljudi. Ostali so popolnoma odveč.
Ampak, saj gre samo za eden centralni urad, verjetno, da odpust 2700 uslužbencev ne bi bil za državo velikega pomena.
Ne, a ne smete pozabiti, da to je samo eden od primerov. Lahko bi nadaljeval z naštevanjem državnih uradov kar po vrsti. V zadnjih petih letih – ko je vladala desnica – se je število zaposlenih v parlamentu podvojilo. Sprašujete, kako to? Poslancev smo imeli pred petimi leti enako število kot danes. Ampak zaposleni parlamentarci nimajo samo 14 plač letno, kot je navada drugje, ne, oni dobivajo 16 plač. Pri čemer petnajsta in šetnajsta plača nista obdavčeni.
Ali so kakšna podjetja v lasti države?
Tam je to isto v svetlo plavi izvedbi. Za primer navedem Olympic Airways – pred restrukturalizacijo v letu 2003 je to bila državna letalska družba, ki je pridelala cirka milijon Eur na dan. Zaposlenih je imela dvakrat več ljudi, kot je bilo potrebno. Višek pilotov so zamaskirali ne samo z redukcijo ur, ampak tudi s predpisom, da pilot, ki leti v New York, tam mora prenočiti vsaj dve ali celo tri noči. Da ne bi bil v Grčiji preveč na očeh ljudi.
Kaj pa je s tem naredila oblast?
Po petih letih je problem rešila a šele za ceno strašanskih finančnih kompenzacij. Danes celi tropi bivših pilotov sedijo doma in dobivajo po 14 tisoč Eur na mesec za to, da ne počno ničesar. Takšnih primerov je na stotine. V državnem Telekomu so zaposlovali 25 tisoč ljudi, dokler ni njihov izvršni direktor izjavil, da jih potrebuje samo 12 tisoč, drugače ga bo uničila privatna konkurenca. A oblast ni želela izpasti kot tista, ki meče ljudi iz službe, zaradi tega je vsak zaposleni, ki se je strinjal s tem, da družbo zapusti, dobil povprečno 200 tisoč Eur odstopnine za kompenzacijo.
Ali ima višina zneskov odstopnine ali odškodnine v javnem sektorju vpliv na zneske v privatnem sektorju?
Jasno, da je to povezano. Zakon predpisuje podjetnikom, da izplačajo dolgoletnim zaposlenim nekaj mesečnih plač, odvisno od dolžine zaposlitve v podjetju. Menim, da je to za evropske razmere kar širokogrudno. Kakšni so predpisi glede teh zadev pri vas?
Tri mesečne plače.
Pri nas je za dolgoletne uslužbence v privatnem sektorju določen minimum 24 plač. Ker pa se to zdi državnim uslužbencem premalo, dobivajo nekje 72, pa celo do 100 mesečnih plač. Denarne potrebe za ljudi, ki jih država sploh ne potrebuje naraščajo do vrtoglavih višin. In to je eden od centralnih grških problemov. Na žalost v Bruslu ni znano dejansko stanje zadev v Grčiji. Očitno niso še dojeli vsega tega.
Kako to? Ali nima Unija v Atenah svoje ljudi, saj ni Grčija v izolaciji
Domnevam, da če bi se seznanili z vsemi temi zadevami, ne bi bili niti sposobni vsega tega verjeti.
Kaj torej lahko naredimo s tem?
Vsa grška bolezen je ozdravljiva, možno jo je zdravit, v kolikor bodo politiki našli dovolj poguma poseči v javni sektor. V kolikor bi se znebili nepotrebnih ljudi, deficit bi izpuhtel. Naša država ima veliko špeha, ki bi ga bilo potrebno odvreči /veliko maščobnih blazin, ki jih je treba otesati/.
Mislite, da se bo nova vlada trudila s tem, da odvrže špeh?
Nagibam se bolj mnenju, da bo dvignila davke, da se izogne socialnim nemirom. To pa bo katastrofa. Predvidevam, da trgi bodo zaznali, da je situacija nevzdržna – in to ne takoj v enem mesecu, bolj verjetno je, da v naslednjem letu. Takrat pa denar, ki si ga mora zdaj oblast sposoditi bo še bolj podražil.
Grški dolg ogroža vso eurocono. Kaj menite, da bi bilo zdaj s strani EU najbolj modro?
Zdaj je ugoden trenutek, ker je oblast poslala v Brusel predlog varčevanja in čaka na njegovo odobritev. Osebno bi na mestu Unije predlog takoj zavrnil in zahteval dejanska proračunska brisanja, črte čez proračun.
Menite, da bo začela grška oblast varčevati, v kolikor ostale dežele iz Eurocone zagrozijo, da ne bodo dali nikakršne pomoči?
Takšni splošni vzkliki nam ne bodo prav nič pomagali. Grki namreč zelo pogosto reagirajo prav po otročje. Bolje bi bilo, če bi Evropska komisija ali nemška vlada zahtevali od naše vlade odgovore na konkretna vprašanja. Zakaj si krucifiks vzdržujete takšen javni sektor? Reči morajo: Ne bomo vam pomagali, če ne znižate števila učiteljev.
Kje pa naj bi potem ti učitelji dobili delo? Saj Grčija nima nobene industrije.
Saj lahko gredo delati v turistične službe. Po kvalificiranih ocenah se ustvarja 30, morda celo 40 procent našega BDP v sivi ekonomiji. Zelo veliko ljudi bi samo legaliziralo svoje dohodke iz sive ekonomije. In ne bi več dobivalo še plače od države.
Kdaj pravzaprav prišlo da takšne prezaposlenosti v javnem sektorju? Za časa starega Papandreua?
Papandreu starejši (Andreas P., oče današnjega premiera, je bil na oblasti med leti 1981 in 1989 in potem med 1993 in 1996 - op. ured.) je dejansko vpeljal večino vseh teh zadev, ki nas zdaj bremenijo. Vzamite napr. njegovo mnenje, da je državo treba obvladovati s pomočjo svojih ljudi – s čímer je bil mimogrede podoben vašim komunistom. Človek je moral biti član njegove stranke, da bi dobil določeno delovno mesto. Jačal je odbore. Profesorjev na univerzah niso izbirali po kvalitetah, ampak so jih volili študentje. Stari Papandreu, živa groza.
V letu 1981, ko pa je začela njegova era, je Grčija vstopila v evropske združbe. Kaj se je takrat pri vas spremenilo?
Naše članstvo bi razdelil v dve fazi. Prva je omejena z vstopom v letu 1981. Takrat so začele pritekati dotacije, ki so spremenile predvsem podeželje. Njim gre hvala, da se je bistveno razširila cestna mreža.
Pri nas dotacije iz Unije evidentno podpirajo korupcijo. Kako je s tem v Grčiji?
Jasno, da tudi to se je dogajalo. Evropa je pošiljala denar, na mestu pa se je pojavila potreba po uradniku, ki ga bo delil in ta je po grobi oceni 10% kasiral zase. Fakt je, da je sčasoma postalo izplačevanje dotacij bolj strogo. Najprej je zadostovalo, da vložiš prošnjo za recimo dotacijo za gojenje oljk za 100 ton oliv, in nobenega ni zanimalo, če slučajno ne producirate samo 10 ton. Potem je prišlo do štetja oljk in korupcija se je nekoliko znižala. Predvidevam pa, da so se uradniki, ki so bili določeni v Bruslu za stike z Grčijo postopoma pustili skorumpirati. Potrditi pa moram, da je bila prva faza za Grčijo prav ekstremno ugodna.
Druga faza začenja z vstopom v Evrocono?
Da, v letu 2001. Vstop je ponujal velike šanse. Prvič v zgodovini smo imeli stabilno valuto. Firmam in posameznikom ne bi bilo treba vkalkulirati v svoje cene devalvacije /inflacije/. Veliko Grkov je do takrat imelo svoje prihranke v tujini. In nikakor ne v drahmah, ampak v dolarjih in švicarskih frankih. Tako se lahko Euru zahvalimo, da bi Grčija lahko postala kraj, kjer lahko vlagaš denar. Investitorjev naj ne bi bilo strah, da jim devalvacija razvrednoti njihove investicije. A teh šans nismo izkoristili. Tako se zdaj tuje investicije bližajo ničli, medtem ko recimo Bolgarom je uspelo pritegniti desetkrat, morda celo petnajstkrat več vlagateljev kot nam. Mi smo Euro izkoristili samo za podražitve.
Ali ne živcira normalnega Grka pomislek, da postaja tarča posmeha po vsej Evropi ?
Prav gotovo da, ampak ne dovolj.
Kakšen pa ima Grk dejansko odnos do zahodne Evrope? Ali smatra, da je Grčija njen sestavni del, ali bolj razmišlja v dveh kategorijah: mi – Zahod?
Bolj blizu je tej drugi varianti.
Ali lahko ocenite, kaj bo čez eno leto?
Sem pesimist, čeprav je situacija popolnoma obvladljiva. Na žalost, pa ga ni pri nas politika, ki bi imel željo, da zadeva na seriozen način obvladuje. Še se bo dvigala cena, za katero si država izposoja denar. Pričakujem socialne nemire.
Ali bo lahko Grčija izključena iz evrocone?
Tega ne domnevam. Če pa bomo zunaj evrocone bomo tudi zunaj Evropske unije. To pa bi bila za Grčijo katastrofa.
Kdo je... Stefanos Manos.
Ekonomist, politik in večkratni minister, ki se je rodil leta 1939. Doštudiral je strojno fakulteto in ima naslov MBA iz Harvarda. Manos je bil prvič v parlamentu v barvah desničarske Nove demokracije leta 1977. Bil je petkrat minister, v začetku osemdesetih let je bil v funkciji ministra za industrijo kot začetnik /pionir/ grške privatizacije. Leta 1998 so težko obvladljivega Manosa zalovili iz Nove demokracije in v naslednji parlament je bil izvoljen kot neodvisni kandidat na kandidatski listi socialistov. Pred enim letom je zasnoval malo liberalno stranko Drasi. Je znana osebnost grškega javnega življenja.
Grška kriza
Nekaj bralcev me je zaprosilo, ali lahko napišem nekaj o krizi v Grčiji, v kateri se Grčija pravkar utaplja. Ne morem. Ker se na ekonomijo sploh ne spoznam in na pogled na otoku Korfu, ki sem ga obiskala nobene krize ne občutiš.
Ljudje sedijo na trgu, počasi srkajo kavo kot vedno, nezaposledni živijo od podpore, ki znaša okrog 500 Eur na mesec in pred kratkim sem od prijateljice, ki ima dvanajst let starega fanta, izvedela, da so na začetku lanskega šolskega leta dobili vsi dijaki v Grčiji, ki so v prvem letniku gimnazije (naš 7.razred) kupon vreden 450 Eur, za katerega so morali obvezno nabaviti notebook...
Tako se mi dozdeva, da grško krizo řešuje ves svet razen Grčije same. Opozorili so me na intervju v enem češkem literarnem časopisu s Stefanosom Manosom, ki pove vse, zato ga tukaj prevajam.
Dolgoletna navada grške vlade je kupovanje volilcev na ta način, da jih zaposli. Tipičen mladi grški državljan ima samo to željo, da postane državni uslužbenec. Ali se vam to zdi nekaj čudnega? Njemu nikoli. Ker v trenutku, ko dobi službo v javnem sektorju, je dobil definitivo. Nihče ga ne more vreči iz službe in v njej ostane vse do penzije.
Vprašanje: Ali to gotovost dobi že prvi dan službe?
Prav gotovo. Formalno sicer mora preteči šestmesečna poskusna doba, a po poteku tega roka nikoli nikogar ne odpustijo. Torej človek, ki je v 25 letih nastopil v državno službo, ima pred sabo 35 let zagarantirane plače. In vseživljensko penzijo. Ko umre, preide pokojnina na soprogo. V kolikor za njim ostanejo neporočene hčerke, dobijo tudi one državno pokojnino.
Od kdaj je tale všeživljenska garancija državnih uslužbencev?
To traja že zelo dolgo. Je celo zasidrana v ustavo. Seveda je v ustavi navedeno, da obstaja možnost izgube delovnega mesta v državnem sektorju, v kolikor bi bilo delovno mesto ukinjeno. A delovna mesta v javnem sektorju se principelno ne ukinjajo. V kolikor pa bi le izjemoma do tega prišlo, se to dogodi za ceno vrtoglavih odškodnin. Bivši minister za gospodarstvo je nekoč dejal, da PASOK nima v svojem slovarju besede „odpuščanje“.
Kakšne pa so v javnem sektorju plače?
Povprečno 2,5krat večje kot v privatnem. Kako je pa pri vas?
Kje bi v javnem sektorju bilo potrebno največ brisanja?
Največjo skupino javnih uslužbencev predstavljajo učitelji. Grčija zaposluje na šolah prve in druge stopnje štirikrat več učiteljev na enega dijaka kot recimo Finska. In v kolikor je finsko sekundarno šolstvo smatrano za evropsko špico, je vprašljivo, zakaj le potrebujemo štirikrat toliko učiteljev. Novi premier Papandreu se sicer hvali, da bo znižal izdatke, a v isti sapi je naznanil, da bo sprejel v delovno razmerje sedem tisoč novih učiteljev. Pri tem jih že sedaj imamo cirka za 80 tisoč več kot bi bilo potrebno. Torej, če si vzdržuje toliko učiteljev, je jasno da ne bo noben pošteno delal !
Teoretsko lahko razdelite razrede na četrtine in vsak učitelj bo imel delo ?
So kraji, da ne bi pomagal niti takšen ukrep. Pred nekaj meseci se je odkrilo, da na odročnem otočku Agios Efstratios deluje šola, kjer je nameščenih štirideset učiteljev za vsega skupaj deset dijakov.
Kaj pa ti odvečni učitelji delajo?
Hodijo po plačo, a ne poučujejo. Nekaj jih je takih, ki med delovnim časom vozijo taksi, veliko jih je v turističnih službah. In tisti, ki zares poučujejo, to delajo zelo površno, tako da morajo starši svojim otrokom privatno plačevati dodatno šolanje v popoldanskih urah. Dodaten pouk pa praviloma vršijo spet učitelji iz državnih šol. Tako ljudje, ki ne delajo tega, za kar so plačani s strani države, dobijo kar dve plači. Pa nobena oblast si ne upa narediti temu konec. Da pa ne bi govoril samo o učiteljih – prezaposlenost vlada v vseh državnih podjetjih. Če vzamemo recimo pod drobnogled grško narodno banko – povejte, koliko ljudi dela v vaši Narodni banki?
Ne vem na pamet.
Če vzamem dve priblizno enako dežele z desetimi ali enajstimi milijoni prebivalcev kot je recimo Grčija in Češka. Grška centralna banka ima 3000 zaposlenih. Sem gotov, da češka centralna banka zaposluje bistveno manj ljudi ( kasnejše preverjanje je pokazalo, da ČNB navaja 1484 zaposlenih – op. ured.), in ker ni Češka še v coni Eura, naj bi imela objektivno več dela. Za grško centralno banko o vsem pomembnem odloča danes Frankfurt. Dejsto je, da bi zadostovalo v banki samo 200 maksimalno 300 ljudi. Ostali so popolnoma odveč.
Ampak, saj gre samo za eden centralni urad, verjetno, da odpust 2700 uslužbencev ne bi bil za državo velikega pomena.
Ne, a ne smete pozabiti, da to je samo eden od primerov. Lahko bi nadaljeval z naštevanjem državnih uradov kar po vrsti. V zadnjih petih letih – ko je vladala desnica – se je število zaposlenih v parlamentu podvojilo. Sprašujete, kako to? Poslancev smo imeli pred petimi leti enako število kot danes. Ampak zaposleni parlamentarci nimajo samo 14 plač letno, kot je navada drugje, ne, oni dobivajo 16 plač. Pri čemer petnajsta in šetnajsta plača nista obdavčeni.
Ali so kakšna podjetja v lasti države?
Tam je to isto v svetlo plavi izvedbi. Za primer navedem Olympic Airways – pred restrukturalizacijo v letu 2003 je to bila državna letalska družba, ki je pridelala cirka milijon Eur na dan. Zaposlenih je imela dvakrat več ljudi, kot je bilo potrebno. Višek pilotov so zamaskirali ne samo z redukcijo ur, ampak tudi s predpisom, da pilot, ki leti v New York, tam mora prenočiti vsaj dve ali celo tri noči. Da ne bi bil v Grčiji preveč na očeh ljudi.
Kaj pa je s tem naredila oblast?
Po petih letih je problem rešila a šele za ceno strašanskih finančnih kompenzacij. Danes celi tropi bivših pilotov sedijo doma in dobivajo po 14 tisoč Eur na mesec za to, da ne počno ničesar. Takšnih primerov je na stotine. V državnem Telekomu so zaposlovali 25 tisoč ljudi, dokler ni njihov izvršni direktor izjavil, da jih potrebuje samo 12 tisoč, drugače ga bo uničila privatna konkurenca. A oblast ni želela izpasti kot tista, ki meče ljudi iz službe, zaradi tega je vsak zaposleni, ki se je strinjal s tem, da družbo zapusti, dobil povprečno 200 tisoč Eur odstopnine za kompenzacijo.
Ali ima višina zneskov odstopnine ali odškodnine v javnem sektorju vpliv na zneske v privatnem sektorju?
Jasno, da je to povezano. Zakon predpisuje podjetnikom, da izplačajo dolgoletnim zaposlenim nekaj mesečnih plač, odvisno od dolžine zaposlitve v podjetju. Menim, da je to za evropske razmere kar širokogrudno. Kakšni so predpisi glede teh zadev pri vas?
Tri mesečne plače.
Pri nas je za dolgoletne uslužbence v privatnem sektorju določen minimum 24 plač. Ker pa se to zdi državnim uslužbencem premalo, dobivajo nekje 72, pa celo do 100 mesečnih plač. Denarne potrebe za ljudi, ki jih država sploh ne potrebuje naraščajo do vrtoglavih višin. In to je eden od centralnih grških problemov. Na žalost v Bruslu ni znano dejansko stanje zadev v Grčiji. Očitno niso še dojeli vsega tega.
Kako to? Ali nima Unija v Atenah svoje ljudi, saj ni Grčija v izolaciji
Domnevam, da če bi se seznanili z vsemi temi zadevami, ne bi bili niti sposobni vsega tega verjeti.
Kaj torej lahko naredimo s tem?
Vsa grška bolezen je ozdravljiva, možno jo je zdravit, v kolikor bodo politiki našli dovolj poguma poseči v javni sektor. V kolikor bi se znebili nepotrebnih ljudi, deficit bi izpuhtel. Naša država ima veliko špeha, ki bi ga bilo potrebno odvreči /veliko maščobnih blazin, ki jih je treba otesati/.
Mislite, da se bo nova vlada trudila s tem, da odvrže špeh?
Nagibam se bolj mnenju, da bo dvignila davke, da se izogne socialnim nemirom. To pa bo katastrofa. Predvidevam, da trgi bodo zaznali, da je situacija nevzdržna – in to ne takoj v enem mesecu, bolj verjetno je, da v naslednjem letu. Takrat pa denar, ki si ga mora zdaj oblast sposoditi bo še bolj podražil.
Grški dolg ogroža vso eurocono. Kaj menite, da bi bilo zdaj s strani EU najbolj modro?
Zdaj je ugoden trenutek, ker je oblast poslala v Brusel predlog varčevanja in čaka na njegovo odobritev. Osebno bi na mestu Unije predlog takoj zavrnil in zahteval dejanska proračunska brisanja, črte čez proračun.
Menite, da bo začela grška oblast varčevati, v kolikor ostale dežele iz Eurocone zagrozijo, da ne bodo dali nikakršne pomoči?
Takšni splošni vzkliki nam ne bodo prav nič pomagali. Grki namreč zelo pogosto reagirajo prav po otročje. Bolje bi bilo, če bi Evropska komisija ali nemška vlada zahtevali od naše vlade odgovore na konkretna vprašanja. Zakaj si krucifiks vzdržujete takšen javni sektor? Reči morajo: Ne bomo vam pomagali, če ne znižate števila učiteljev.
Kje pa naj bi potem ti učitelji dobili delo? Saj Grčija nima nobene industrije.
Saj lahko gredo delati v turistične službe. Po kvalificiranih ocenah se ustvarja 30, morda celo 40 procent našega BDP v sivi ekonomiji. Zelo veliko ljudi bi samo legaliziralo svoje dohodke iz sive ekonomije. In ne bi več dobivalo še plače od države.
Kdaj pravzaprav prišlo da takšne prezaposlenosti v javnem sektorju? Za časa starega Papandreua?
Papandreu starejši (Andreas P., oče današnjega premiera, je bil na oblasti med leti 1981 in 1989 in potem med 1993 in 1996 - op. ured.) je dejansko vpeljal večino vseh teh zadev, ki nas zdaj bremenijo. Vzamite napr. njegovo mnenje, da je državo treba obvladovati s pomočjo svojih ljudi – s čímer je bil mimogrede podoben vašim komunistom. Človek je moral biti član njegove stranke, da bi dobil določeno delovno mesto. Jačal je odbore. Profesorjev na univerzah niso izbirali po kvalitetah, ampak so jih volili študentje. Stari Papandreu, živa groza.
V letu 1981, ko pa je začela njegova era, je Grčija vstopila v evropske združbe. Kaj se je takrat pri vas spremenilo?
Naše članstvo bi razdelil v dve fazi. Prva je omejena z vstopom v letu 1981. Takrat so začele pritekati dotacije, ki so spremenile predvsem podeželje. Njim gre hvala, da se je bistveno razširila cestna mreža.
Pri nas dotacije iz Unije evidentno podpirajo korupcijo. Kako je s tem v Grčiji?
Jasno, da tudi to se je dogajalo. Evropa je pošiljala denar, na mestu pa se je pojavila potreba po uradniku, ki ga bo delil in ta je po grobi oceni 10% kasiral zase. Fakt je, da je sčasoma postalo izplačevanje dotacij bolj strogo. Najprej je zadostovalo, da vložiš prošnjo za recimo dotacijo za gojenje oljk za 100 ton oliv, in nobenega ni zanimalo, če slučajno ne producirate samo 10 ton. Potem je prišlo do štetja oljk in korupcija se je nekoliko znižala. Predvidevam pa, da so se uradniki, ki so bili določeni v Bruslu za stike z Grčijo postopoma pustili skorumpirati. Potrditi pa moram, da je bila prva faza za Grčijo prav ekstremno ugodna.
Druga faza začenja z vstopom v Evrocono?
Da, v letu 2001. Vstop je ponujal velike šanse. Prvič v zgodovini smo imeli stabilno valuto. Firmam in posameznikom ne bi bilo treba vkalkulirati v svoje cene devalvacije /inflacije/. Veliko Grkov je do takrat imelo svoje prihranke v tujini. In nikakor ne v drahmah, ampak v dolarjih in švicarskih frankih. Tako se lahko Euru zahvalimo, da bi Grčija lahko postala kraj, kjer lahko vlagaš denar. Investitorjev naj ne bi bilo strah, da jim devalvacija razvrednoti njihove investicije. A teh šans nismo izkoristili. Tako se zdaj tuje investicije bližajo ničli, medtem ko recimo Bolgarom je uspelo pritegniti desetkrat, morda celo petnajstkrat več vlagateljev kot nam. Mi smo Euro izkoristili samo za podražitve.
Ali ne živcira normalnega Grka pomislek, da postaja tarča posmeha po vsej Evropi ?
Prav gotovo da, ampak ne dovolj.
Kakšen pa ima Grk dejansko odnos do zahodne Evrope? Ali smatra, da je Grčija njen sestavni del, ali bolj razmišlja v dveh kategorijah: mi – Zahod?
Bolj blizu je tej drugi varianti.
Ali lahko ocenite, kaj bo čez eno leto?
Sem pesimist, čeprav je situacija popolnoma obvladljiva. Na žalost, pa ga ni pri nas politika, ki bi imel željo, da zadeva na seriozen način obvladuje. Še se bo dvigala cena, za katero si država izposoja denar. Pričakujem socialne nemire.
Ali bo lahko Grčija izključena iz evrocone?
Tega ne domnevam. Če pa bomo zunaj evrocone bomo tudi zunaj Evropske unije. To pa bi bila za Grčijo katastrofa.
Kdo je... Stefanos Manos.
Ekonomist, politik in večkratni minister, ki se je rodil leta 1939. Doštudiral je strojno fakulteto in ima naslov MBA iz Harvarda. Manos je bil prvič v parlamentu v barvah desničarske Nove demokracije leta 1977. Bil je petkrat minister, v začetku osemdesetih let je bil v funkciji ministra za industrijo kot začetnik /pionir/ grške privatizacije. Leta 1998 so težko obvladljivega Manosa zalovili iz Nove demokracije in v naslednji parlament je bil izvoljen kot neodvisni kandidat na kandidatski listi socialistov. Pred enim letom je zasnoval malo liberalno stranko Drasi. Je znana osebnost grškega javnega življenja.
...no more heroes...
https://ilbis.com/
https://ilbis.com/
bluefish ::
Ah, nič nepoznanega in novega.
Pomoč EU bo šla v nič, vrnili tega dolga ne bodo v nikakršni obliki,... Važno, da se štrajka.
Pomoč EU bo šla v nič, vrnili tega dolga ne bodo v nikakršni obliki,... Važno, da se štrajka.
Avenger ::
Ne razumem, zakaj bi izmet Grčije iz EU le to destabiliziral in bi menda celo razpadla. Grki so zastavili potraten sistem javne porabe, ki več troši kot dobi - kot sod s preluknjanim dnom - do zdaj so nivo vode vzdrževali z zadolževanjem, zdaj naj bi pa po nalogu EU, vsi s šalčkami nosili vodo v ta sod, ki pušča in bo neizogibno zmanjkalo vode, ali pa jo bo začelo zmanjkovati tudi nam. Grki pa še vedno nonšalantno - saj navadni državljani nismo nič krivi!
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.
donfilipo ::
Zato, ker je jasno, da lahko teoretično, še bolj pa praktično nategujemo najprej sebe, potem pa tudi kreditorje in evropske in svetovne banke, o lastnih denarnih gibanjih po mili volji. Torej.... če si jackson gates:), boš dobil kredit po dobrih obrestih od vsakega žida. Če si pa Nategus Stavros makedonski:), in nisi sposoben vrniti niti evra, papirje pa lahko narediš enake kot jakson gates, potem je jasno, da so najmočnejši sistemi kreditiranja in najbolj donosni posli bank, pod velikim vprašajem. Če ti, kot Janez Novak, ne vrneš 36EUR, bodo banke še sosedu rubile hišo, po dolgoletnih pravdanjih, Grčiji pa ga v bistvu lahko potegnejo:) Sploh ker ti znajo obesiti rdečo zastavo, zapeti internacionalo in se dreti: 'banda imperialistična, okradli ste nas, zdaj nas pa hočete še pobiti!'. Tako to gre. Capis?
No in problem nastane, ker nazadnje tudi švabi, kitajci, marjanci in ostali balkanci ponavadi, če je normališ, dobro vemo kako je to nalezljivo
Lahko vržeš ven Grčijo in se bodo šli komunizem. Ampak kaj kmalu jih bodo začeli oponašati še drugi in potem gre evropa taka kot je, k hudiču! EU je kaput! Treba si je izmisliti zakon, ki bo omogočal stalen in točen nadzor in ukrepanje nad lokalnimi lopovskimi mučkami, tako pri merklovi kot tudi frantisek nadeskucalu. Povsod! Da ja ne bi do takih ekscesov več prihajalo. Ker je jasno, da Grki vrniti ne morejo in se jim božansko življenje izplača veliko bolj kot tiščanje glave v pesek in trpljenje ob večnem stiskaštvu, kot se ga gre recimo velik del slovencev!
No in problem nastane, ker nazadnje tudi švabi, kitajci, marjanci in ostali balkanci ponavadi, če je normališ, dobro vemo kako je to nalezljivo
Lahko vržeš ven Grčijo in se bodo šli komunizem. Ampak kaj kmalu jih bodo začeli oponašati še drugi in potem gre evropa taka kot je, k hudiču! EU je kaput! Treba si je izmisliti zakon, ki bo omogočal stalen in točen nadzor in ukrepanje nad lokalnimi lopovskimi mučkami, tako pri merklovi kot tudi frantisek nadeskucalu. Povsod! Da ja ne bi do takih ekscesov več prihajalo. Ker je jasno, da Grki vrniti ne morejo in se jim božansko življenje izplača veliko bolj kot tiščanje glave v pesek in trpljenje ob večnem stiskaštvu, kot se ga gre recimo velik del slovencev!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
becomes revolutionary act. Orwell
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: donfilipo ()
BALAST ::
Michael Lewis - The Globe and Mail
As it turned out, what the Greeks wanted to do, once the lights went out and they were alone in the dark with a pile of borrowed money, was turn their government into a pi?ata stuffed with fantastic sums and give as many citizens as possible a whack at it.
In just the past 12 years the wage bill of the Greek public sector has doubled, in real terms - and that number doesn't take into account the bribes collected by public officials.
The average government job pays almost three times the average private-sector job. The national railroad has annual revenues of 100 million euros against an annual wage bill of 400 million, plus 300 million euros in other expenses. The average state railroad employee earns 65,000 euros a year.
Twenty years ago, a successful businessman turned minister of finance named Stefanos Manos pointed out that it would be cheaper to put all Greece's rail passengers into taxicabs: It's still true. "We have a railroad company which is bankrupt beyond comprehension," Manos put it to me. "And yet there isn't a single private company in Greece with that kind of average pay."
The Greek public-school system is the site of breathtaking inefficiency: One of the lowest-ranked systems in Europe, it nonetheless employs four times as many teachers per pupil as the highest-ranked, Finland's. Greeks who send their children to public schools simply assume that they will need to hire private tutors.
The retirement age for Greek jobs classified as "arduous" is as early as 55 for men and 50 for women. As this is also the moment when the state begins to shovel out generous pensions, more than 600 Greek professions somehow managed to get themselves classified as arduous: hairdressers, radio announcers, waiters, musicians and on and on and on.
The Greek public health-care system spends far more on supplies than the European average - and it is not uncommon, several Greeks tell me, to see nurses and doctors leaving the job with their arms filled with paper towels and diapers and whatever else they can plunder from the supply closets.
Where waste ends and theft begins almost doesn't matter; the one masks and thus enables the other. It's simply assumed, for instance, that anyone who is working for the government is meant to be bribed. People who go to public health clinics assume they will need to bribe doctors to actually take care of them. Government ministers who have spent their lives in public service emerge from office able to afford mansions and two or three country homes.
Oddly enough, the financiers in Greece remain more or less beyond reproach. Virtually alone among Europe's bankers, they did not buy U.S. subprime-backed bonds, or leverage themselves to the hilt, or pay themselves huge sums of money. The biggest problem the banks had was that they had lent roughly 30 billion euros to the Greek government - where it was stolen or squandered. In Greece the banks didn't sink the country. The country sank the banks.
The morning after I landed I walked over to see the Greek minister of finance, George Papaconstantinou, whose job it is to sort out this fantastic mess. Athens somehow manages to be bright white and grubby at the same time.
At the dark and narrow entrance to the Ministry of Finance, a small crowd of security guards screen you as you enter - then don't bother to check and see why you set off the metal detector. In the minister's antechamber, six women, all on their feet, arrange his schedule. They seem frantic and harried and overworked ... and yet he still runs late. The place generally seems as if even its better days weren't so great. The furniture is worn, the floor linoleum.
Minister Papaconstantinou ("It's okay to just call me George") attended NYU and the London School of Economics in the 1980s, then spent 10 years working in Paris for the Organization for Economic Co-operation and Development.
He's open, friendly, fresh-faced, and clean-shaven, and like many people at the top of the new Greek government, he comes across less as Greek than as Anglo - almost American.
When Papaconstantinou arrived here, in October, 2009, the Greek government had estimated its 2009 budget deficit at 3.7 per cent. Two weeks later, that number was revised upward, to 12.5 per cent, and actually turned out to be nearly 14 per cent. He was the man whose job it had been to figure out and explain to the world why. "The second day on the job, I had to call a meeting to look at the budget," he says.
"I gathered everyone from the general accounting office, and we started, like, this discovery process." Each day, they discovered some incredible omission. A pension debt of a billion dollars every year somehow remained off the books, even though the government paid it; the hole in the pension plan for the self-employed was not the 300 million euros they had assumed but 1.1 billion euros; and so on. "At the end of each day I would say, 'Okay, guys, is this all?' And they would say, 'Yeah.' The next morning there would be this little hand rising in the back of the room: 'Actually, Minister, there's this other one-hundred-to-two-hundred-million-euro gap.'"
This went on for a week. Among other things turned up were a great number of off-the-books phony job-creation programs. "The Ministry of Agriculture had created an off-the-books unit employing 270 people to digitize the photographs of Greek public lands," he tells me. "The trouble was that none of the 270 people had any experience with digital photography. The actual professions of these people were, like, hairdressers."
By the final day of discovery, after the last little hand had gone up in the back of the room, a projected deficit of roughly seven billion euros was actually more than 30 billion. The natural question - How is this possible? - is easily answered: Until that moment, no one had bothered to count it all up.
"We had no Congressional Budget Office," explains the finance minister. "There was no independent statistical service."
The party in power simply gins up whatever numbers it likes, for its own purposes.
Once the finance minister had the number, he went off to his meetings with ministers of finance from all the European countries. "When I told them the number, there were gasps," he said. "How could this happen? I was like, You guys should have picked up that the number wasn't right. But the problem was I sat behind a sign that said Greece, not a sign that said the new Greek government." After the meeting the Dutch guy said, "George, we know it's not your fault, but shouldn't someone go to jail?"
As he finishes his story, the finance minister stresses that this isn't a simple matter of the government lying about its expenditures.
"In 2009, tax collection disintegrated, because it was an election year."
"What?"
He smiles.
"The first thing a government does in an election year is to pull the tax collectors off the streets."
"You're kidding."
Now he's laughing at me. I'm clearly naive.
This excerpt from Boomerang: Travels in the New Third World, by Michael Lewis is reproduced with permission from Norton.
Pa to so neodgovorni do konca, EU pa resno misli da bo kdaj to odplačano? Hahaha
As it turned out, what the Greeks wanted to do, once the lights went out and they were alone in the dark with a pile of borrowed money, was turn their government into a pi?ata stuffed with fantastic sums and give as many citizens as possible a whack at it.
In just the past 12 years the wage bill of the Greek public sector has doubled, in real terms - and that number doesn't take into account the bribes collected by public officials.
The average government job pays almost three times the average private-sector job. The national railroad has annual revenues of 100 million euros against an annual wage bill of 400 million, plus 300 million euros in other expenses. The average state railroad employee earns 65,000 euros a year.
Twenty years ago, a successful businessman turned minister of finance named Stefanos Manos pointed out that it would be cheaper to put all Greece's rail passengers into taxicabs: It's still true. "We have a railroad company which is bankrupt beyond comprehension," Manos put it to me. "And yet there isn't a single private company in Greece with that kind of average pay."
The Greek public-school system is the site of breathtaking inefficiency: One of the lowest-ranked systems in Europe, it nonetheless employs four times as many teachers per pupil as the highest-ranked, Finland's. Greeks who send their children to public schools simply assume that they will need to hire private tutors.
The retirement age for Greek jobs classified as "arduous" is as early as 55 for men and 50 for women. As this is also the moment when the state begins to shovel out generous pensions, more than 600 Greek professions somehow managed to get themselves classified as arduous: hairdressers, radio announcers, waiters, musicians and on and on and on.
The Greek public health-care system spends far more on supplies than the European average - and it is not uncommon, several Greeks tell me, to see nurses and doctors leaving the job with their arms filled with paper towels and diapers and whatever else they can plunder from the supply closets.
Where waste ends and theft begins almost doesn't matter; the one masks and thus enables the other. It's simply assumed, for instance, that anyone who is working for the government is meant to be bribed. People who go to public health clinics assume they will need to bribe doctors to actually take care of them. Government ministers who have spent their lives in public service emerge from office able to afford mansions and two or three country homes.
Oddly enough, the financiers in Greece remain more or less beyond reproach. Virtually alone among Europe's bankers, they did not buy U.S. subprime-backed bonds, or leverage themselves to the hilt, or pay themselves huge sums of money. The biggest problem the banks had was that they had lent roughly 30 billion euros to the Greek government - where it was stolen or squandered. In Greece the banks didn't sink the country. The country sank the banks.
The morning after I landed I walked over to see the Greek minister of finance, George Papaconstantinou, whose job it is to sort out this fantastic mess. Athens somehow manages to be bright white and grubby at the same time.
At the dark and narrow entrance to the Ministry of Finance, a small crowd of security guards screen you as you enter - then don't bother to check and see why you set off the metal detector. In the minister's antechamber, six women, all on their feet, arrange his schedule. They seem frantic and harried and overworked ... and yet he still runs late. The place generally seems as if even its better days weren't so great. The furniture is worn, the floor linoleum.
Minister Papaconstantinou ("It's okay to just call me George") attended NYU and the London School of Economics in the 1980s, then spent 10 years working in Paris for the Organization for Economic Co-operation and Development.
He's open, friendly, fresh-faced, and clean-shaven, and like many people at the top of the new Greek government, he comes across less as Greek than as Anglo - almost American.
When Papaconstantinou arrived here, in October, 2009, the Greek government had estimated its 2009 budget deficit at 3.7 per cent. Two weeks later, that number was revised upward, to 12.5 per cent, and actually turned out to be nearly 14 per cent. He was the man whose job it had been to figure out and explain to the world why. "The second day on the job, I had to call a meeting to look at the budget," he says.
"I gathered everyone from the general accounting office, and we started, like, this discovery process." Each day, they discovered some incredible omission. A pension debt of a billion dollars every year somehow remained off the books, even though the government paid it; the hole in the pension plan for the self-employed was not the 300 million euros they had assumed but 1.1 billion euros; and so on. "At the end of each day I would say, 'Okay, guys, is this all?' And they would say, 'Yeah.' The next morning there would be this little hand rising in the back of the room: 'Actually, Minister, there's this other one-hundred-to-two-hundred-million-euro gap.'"
This went on for a week. Among other things turned up were a great number of off-the-books phony job-creation programs. "The Ministry of Agriculture had created an off-the-books unit employing 270 people to digitize the photographs of Greek public lands," he tells me. "The trouble was that none of the 270 people had any experience with digital photography. The actual professions of these people were, like, hairdressers."
By the final day of discovery, after the last little hand had gone up in the back of the room, a projected deficit of roughly seven billion euros was actually more than 30 billion. The natural question - How is this possible? - is easily answered: Until that moment, no one had bothered to count it all up.
"We had no Congressional Budget Office," explains the finance minister. "There was no independent statistical service."
The party in power simply gins up whatever numbers it likes, for its own purposes.
Once the finance minister had the number, he went off to his meetings with ministers of finance from all the European countries. "When I told them the number, there were gasps," he said. "How could this happen? I was like, You guys should have picked up that the number wasn't right. But the problem was I sat behind a sign that said Greece, not a sign that said the new Greek government." After the meeting the Dutch guy said, "George, we know it's not your fault, but shouldn't someone go to jail?"
As he finishes his story, the finance minister stresses that this isn't a simple matter of the government lying about its expenditures.
"In 2009, tax collection disintegrated, because it was an election year."
"What?"
He smiles.
"The first thing a government does in an election year is to pull the tax collectors off the streets."
"You're kidding."
Now he's laughing at me. I'm clearly naive.
This excerpt from Boomerang: Travels in the New Third World, by Michael Lewis is reproduced with permission from Norton.
Pa to so neodgovorni do konca, EU pa resno misli da bo kdaj to odplačano? Hahaha
"You may fool all the people some of the time;
you can even fool some of the people all the time;
but you can't fool all of the people all the time."
you can even fool some of the people all the time;
but you can't fool all of the people all the time."
LuiIII ::
Mene resno zanima ali namerava novo izvoljena vlada RS Slovenije predlagati izključitev Grčije iz evro območja? Ali je o tem kakšen strankarski program sploh govori? Ker če se jo ne izključi, potem zahtevam, da Slovenija zahteva brezplačno izročitev grškega otoka v popolno upravljanje (skladno z vloženimi sredstvi in garancijami) za dobo namanj 25 let oz. dokler Grčija ne poravna dolga. Hec? Niti ne.
Resnično pa ne vidim težave v tem da se Grčijo vrže ven iz euro območja. Euro bo samo pridobil na kredibilnosti. In ja Grčija je bila vedno Balkan in to v svojem slabem pomenu.
Resnično pa ne vidim težave v tem da se Grčijo vrže ven iz euro območja. Euro bo samo pridobil na kredibilnosti. In ja Grčija je bila vedno Balkan in to v svojem slabem pomenu.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: LuiIII ()
Gladi ::
Sam še vedno, a ni bila neka raziskava da so Grki po nevem kateri lestvici bolj produktivni kot mi?
Dejstvo je da izklučitev Grčije iz Evro območja ne bo nikoli. Zakaj? Grčija dolžna denar francoskim ter nemškim bankam, katere nebi dobile v primeru bankrota v celoti poplačane dolgove.
Dejstvo je da izklučitev Grčije iz Evro območja ne bo nikoli. Zakaj? Grčija dolžna denar francoskim ter nemškim bankam, katere nebi dobile v primeru bankrota v celoti poplačane dolgove.
Bananovec ::
LuiIII, upam, da se šališ. "Vključiti člana, ko se nam zapaše, odjebati ga, ko potrebuje pomoč" ni ravno slogan EU.
Its only copying if samsung does it. And unless we patent this in 5 years,
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Bananovec ()
LuiIII ::
@Bananovec: Ne se ne šalim. Grčijo so vključili zgolj in samo iz politično strateških razlogov saj ni nikoli izpolnjevala vseh pogojev vključitve v EU. In Grčiji se je pomoč že dala in kaj z njo Grki počnejo? Nič, dejansko jo uživajo naprej v balkanskem stilu: "Že spet smo jih okol prnesl, a nismo carji". Zato se ne sprašujem več ali Grčijo izločiti iz evro območja (ne iz EU) ampak kdaj in zakaj še ne. In ja, če nekdo sprejema samo pomoč nič pa ne naredi zato, da bi dejansko spremenil vedenje, ga je potrebno postaviti na realna tla. Tudi Slovenijo, da se razumemo. Ker če EU tega ne bo naredila, se bojim, da ne bo dolgo, ko se bomo trudil z vsemi močmi pridružiti združenim državam centralne Evrope aka. francosko-nemški vlak, ki pa je vedno bolj nemško-nemški vlak.
BlueRunner ::
Zato se ne sprašujem več ali Grčijo izločiti iz evro območja (ne iz EU) ampak kdaj in zakaj še ne.
Sedaj se pa vprašaj zakaj točno se tega še ni storilo. Potem boš ugotovil kje je dejansko težava in zakaj lahko padec Grčije pomeni katastrofo tudi za Slovenijo.
Pa, da ne boš predolgo motovilil... sledi denarju.
gendale ::
ta denar, ki ga dajemo grčiji se dejansko daje francoskim/nemškim bankam
grčji bi se ubistvu bolj splačalo izstopit iz evro območja in razglasit bankrot
grčji bi se ubistvu bolj splačalo izstopit iz evro območja in razglasit bankrot
seznam zanč moderatorjev in razlogov da so zanč
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)
ZaphodBB ::
Ja Grki so lepo izkoristil geostrateško situacijo v hladni vojni.
No, sej Jugoslavija jo je tud. V tem sta si zgodbi zelo podobni. Kaj pa čaka Grčijo, ko se zahodu ne bo več splačalo financirat vsegaskup... Pejte pogledat - Jugoslavijo.
Ta je tekom v 80h izgubila svojo strateško pozicijo, ostalo je pa zgodovina :D
No, sej Jugoslavija jo je tud. V tem sta si zgodbi zelo podobni. Kaj pa čaka Grčijo, ko se zahodu ne bo več splačalo financirat vsegaskup... Pejte pogledat - Jugoslavijo.
Ta je tekom v 80h izgubila svojo strateško pozicijo, ostalo je pa zgodovina :D
LuiIII ::
Denarju, ki ga nikoli ne bo nazaj? Seveda je to za EU gospodarstvo (bančništvo) grenka pilula, a se bojim, da manj grenka kot v primeru ko se Grčiji pove svoje. Kaj je še kdo tu, ki resno misli, da bo denar prišel nazaj in da ne bo EU morala natisniti še nekaj 10Mrd€ ter jih posoditi Grčiji? Edina dobra stvar pri tiskanju denarja je to, da je zaradi tega izvoz EU na boljšem in uvoz na slabšem, saj se vrednost € niža.
BlueRunner ::
ta denar, ki ga dajemo grčiji se dejansko daje francoskim/nemškim bankam
Bingo.
Sledi pa naslednje vprašanje. Kam gre največ naše blagovne menjave oziroma kam največ izvozimo? Kaj se bo zgodilo, če nemško/francosko gospodarstvo začne le malo preveč kihati in šmrkati?
In podvprašanje: ali je sploh pomembno kaj Grki storijo ali ne storijo ali pa kaj so že storili, glede na to, da so banke oziroma njihovi lastniki to že odpisali in sedaj samo še iščejo način kako izvleči čim več denarja od tistih v evroconi, ki ga še imajo?
Blazz ::
Ali veste, da imajo v Sloveniji 'vlakovodje' dodatek za tuji jezik, če vozijo vlak magari samo 5 min po avstrijskem ozemlju? :) tudi mi imamo debilne zadeve v javnem sektorju....
Matev ::
Ali veste, da imajo v Sloveniji 'vlakovodje' dodatek za tuji jezik, če vozijo vlak magari samo 5 min po avstrijskem ozemlju?
verjetno mora znati nemški jezik če želi dobiti ta dodatek
je pa zadeva koristna v primeru nesreče na tistem ozemlju
fosil ::
Potem pa naj bo to že v osnovi zahteva za to delovno mesto.
Take neumne dodatke najdeš samo v javni upravi.
Take neumne dodatke najdeš samo v javni upravi.
Tako je!
Matev ::
Potem pa naj bo to že v osnovi zahteva za to delovno mesto.
zakaj pa
dobro je za tiste ki vozijo vlak tudi po tujini
za vlakovodjo med kranjem in ljubljano pa res ni potrebno znanje nemščine
se ti ne zdi?
mikic007 ::
V firmi pac predvidis koliko cesa rabis in postavis pogoje, najdes prave ljudi. Zeleznicam tega pac ni treba. In to je malo narobe, precej podobno grskemu stanju.
barbarpapa1 ::
Pozdrav
Po meni dostopnih informacijah ne dobiva nobeden strojevodja (voznik lokomotive ali motorne garniture; Vlakovodja je nekaj povsem drugega) dodatkov ne za znanje tujega jezika, ne za poznavanje predpisov, ki veljajo na tujih progah (kar je bistveno pomembnejše, kot znanje tujega jezika v tem primeru). Sicer pa slovenski strojevodje vozijo samo v Avstrijo do Pliberka (Bleiburg) in pa do Špilja (Spielfeld).
Mene bolj zanima, kaj počne vso tisto osebje, ki na železnici ni v operativnih službah...
LP
Jože
Po meni dostopnih informacijah ne dobiva nobeden strojevodja (voznik lokomotive ali motorne garniture; Vlakovodja je nekaj povsem drugega) dodatkov ne za znanje tujega jezika, ne za poznavanje predpisov, ki veljajo na tujih progah (kar je bistveno pomembnejše, kot znanje tujega jezika v tem primeru). Sicer pa slovenski strojevodje vozijo samo v Avstrijo do Pliberka (Bleiburg) in pa do Špilja (Spielfeld).
Mene bolj zanima, kaj počne vso tisto osebje, ki na železnici ni v operativnih službah...
LP
Jože
BlueRunner ::
Mene bolj zanima, kaj počne vso tisto osebje, ki na železnici ni v operativnih službah...
Ali je morda kje objaveljn podatek o številu zaposlenih glede na tip dela - pisarna vs. "teren"?
Brane2 ::
Ta članek sem vidu v postu nekega bralca na Financah, pa si ga nisem upal sem skopirat.
Ampak res, za tele ( EU, ne Grke) je YU zakladnica fiskalne in monetarne modrosti.
Ampak res, za tele ( EU, ne Grke) je YU zakladnica fiskalne in monetarne modrosti.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
jan_g ::
BlueRunner je izjavil:
ta denar, ki ga dajemo grčiji se dejansko daje francoskim/nemškim bankam
Bingo.
Sledi pa naslednje vprašanje. Kam gre največ naše blagovne menjave oziroma kam največ izvozimo? Kaj se bo zgodilo, če nemško/francosko gospodarstvo začne le malo preveč kihati in šmrkati?
In podvprašanje: ali je sploh pomembno kaj Grki storijo ali ne storijo ali pa kaj so že storili, glede na to, da so banke oziroma njihovi lastniki to že odpisali in sedaj samo še iščejo način kako izvleči čim več denarja od tistih v evroconi, ki ga še imajo?
In kaj je s tem narobe, če gre denar bankam (kreditorjem)? Recimo, da se jaz zapufam za nakup hiše, potem pa mi čez par let finančno zaškripa. Od nekje se pojavi dobri striček in mi šenka denar. Bi bilo zelo narobe, če bi jaz ta denar 'vložil' v vračanje kredita? Noben ni prisilil Grkov, da si sposojajo bajne vsote v tujini. Kar so skuhali, to naj pojejo. Isto velja za Slovenijo, če bo zaradi prekomernega zadolževanja imela probleme z vračanjem (saj verjetno jih bomo tudi imeli, če ne bo sprememb).
BlueRunner ::
Noben ni prisilil Grkov, da si sposojajo bajne vsote v tujini. Kar so skuhali, to naj pojejo. Isto velja za Slovenijo, če bo zaradi prekomernega zadolževanja imela probleme z vračanjem (saj verjetno jih bomo tudi imeli, če ne bo sprememb).
Ni problem v temu, da poješ, kar si skuhal. Problem je, če Grki pojedo, kar so si skuhali, hkrati pa se, zato ker sami niti v sanjah nimajo dovolj za odplačilo obresti, še nas sili, da jemo isto juho. Na resničnem prostem trgu, banke ne bi brezumno posojale, če pa bi kaj odpisale, bi pa pač odpisale. Nekateri bi celo propadle. No, v tako reguliram reguliranem trgu, kot ga imamo sedaj, se bankam dobesedno rine sredstva, za katera je vsem jasno, da so nepovratna. S temi pa si potem banke povrnejo tako glavnico, kot tudi obresti, pa še dobiček si tolčejo.
Lepo. Ampak zakaj bi jim morali vsi pri temu pomagati? Ali za banke ne veljajo enaka pravila tveganja, kot veljajo tudi za vse ostale gospodarske subjekte? Matr je to fino. Jaz bi imel takšno zavarovalnico. Vsem bi dal najnižje premije, večino denarja bi zapravil, če pa bi bilo potrebno izplačati škodo, pa bi računal na državo, da mi bo pomagala, da slučajno ne propadem. Ko mi to uspe, si na koncu izplačam še bonus za uspešno vodenje. No, bonus je v bistvu upravičen, ker mi je uspelo na suho nat**niti državo, da mi financira posel z mojo ničelno odgovornostjo.
Ko države bankrotirajo, banke odpisujejo. Tako je vedno bilo in tako bi še vedno moralo biti. Če pa se interno znotraj EU delamo fine, ker rešujemo skupno valuto, pa tudi OK. Ampak potem lahko Grkom preprosto prenehamo posojati in jih pustimo samim sebi, da se jim zadeve razrešijo. Z bankami pa se dogovorimo koliko lahko odpišejo, da ne propadejo, razliko pa jim potem plačamo direktno in ne skozi neke grške zgodbe. Torej regulacijo pustimo, ampak samo v tolikšni meri, da zaščitimo države pred bankami, ne pa obratno.
jan_g ::
Se strinjam s tem, da naj se pusti Grčijo (in slabo stoječe banke) bankrotirati. Na živce mi gre le, ker se kaže Grke kot žrtve kapitalistične zarote.
BlueRunner ::
Hmnja. Grki so si res skuhali svoj lasten golaž. To ni sporno. Sporno pa je, da se sedaj rešuje zasebna podjetja - banke - na njihovih hrbtih. Torej niso ravno nedolžni, ampak ta način reševanja bank je pa IMHO tudi čuden. Če upnik bankrotira, potem pač bankrotira. To je tveganje, ki ga mora banka obvladovati sama.
Tako pa smo od američanov zelo dobro skopirali sistem "nacionalizacije dolgov in privatizacije dobičkov".
To pa na nek način je "kapitalistična zarota". Ne ravno načrtovana ali namerna, vendar pa zaradi tega čisto nič manj škodljiva.
Tako pa smo od američanov zelo dobro skopirali sistem "nacionalizacije dolgov in privatizacije dobičkov".
To pa na nek način je "kapitalistična zarota". Ne ravno načrtovana ali namerna, vendar pa zaradi tega čisto nič manj škodljiva.
jan_g ::
Ok, ampak tukaj ni Grčija neka posebna izjema, ker že na lokalnem nivoju počnemo isto (ne pustimo NLB, da sama obvladuje lastno tveganje).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jan_g ()
Loocas ::
amigo_no1 ::
Namesto da EU & IMF daje posojilo Grčiji, naj denar raje direktno nakaže nemškim in francoskim bankam, največjim upnicam.
Tale kriza je umetno skuhana s strani bančnega lobija (pohlep), namreč če bi se v banki držali predpisane risk management politike (konkreten primer: nimaš prihodkov, nikjer zaposlen in ti dajo 2 milijona kredita na lepe oči -> kaj si ti nor), vreče brez dna denarja niti nebi dobile, temveč bi morale nekaj spremeniti pri sebi.
In ko 1x postaneš velik problem (banke), ne moraš kar tako bankrotirati, saj bi to povzročilo znatno več skode kot da se jih gre "reševat".
Tale kriza je umetno skuhana s strani bančnega lobija (pohlep), namreč če bi se v banki držali predpisane risk management politike (konkreten primer: nimaš prihodkov, nikjer zaposlen in ti dajo 2 milijona kredita na lepe oči -> kaj si ti nor), vreče brez dna denarja niti nebi dobile, temveč bi morale nekaj spremeniti pri sebi.
In ko 1x postaneš velik problem (banke), ne moraš kar tako bankrotirati, saj bi to povzročilo znatno več skode kot da se jih gre "reševat".
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: amigo_no1 ()
BlueRunner ::
Banke lahko nacionaliziraš s čemer zagotoviš, da banke ne bodo šle pod vodo. To se v današnjih časih sicer sliši bogokletno, ampak to je možna rešitev kako ne privatizirati samo izgube, temveč tudi dobičke, hkrati pa pustiti Grčijo da bankrotira, kar je najhitrejši način, da država znova "pride k sebi" in postane sposobna delovanja.
V procesu bankrota pa državaljani takšne države ostanejo brez takšnih (tragi)komičnih dodatkov in zgodb, kot se jih sedaj s takšnim užitkom popisuje. Sicer to pomeni, da bo Grčija postala najrevnejša članica, bo pa hkrati v enem šusu postala sposobna vzdrževati sama sebe. Konec koncev morje, plaže in otoki ne bodo izginili, ravno tako pa ne ljudje - turistični delavci - ki v državo verjetno prispevajo levji delež sredstev.
Grčija je v tem pogledu morda še najlažje rešljiva od vseh kandidatk za bankrot. Še vedno pa daleč od trivialnega. Ampak v vsakem primeru bi potem vsakdo plačal svoj delež odgovornosti. Države z bankami svoj neustrezen nadzor nad delovanjem bank, Grki pa svoje dolgoletno življenje na preveliki nogi.
V procesu bankrota pa državaljani takšne države ostanejo brez takšnih (tragi)komičnih dodatkov in zgodb, kot se jih sedaj s takšnim užitkom popisuje. Sicer to pomeni, da bo Grčija postala najrevnejša članica, bo pa hkrati v enem šusu postala sposobna vzdrževati sama sebe. Konec koncev morje, plaže in otoki ne bodo izginili, ravno tako pa ne ljudje - turistični delavci - ki v državo verjetno prispevajo levji delež sredstev.
Grčija je v tem pogledu morda še najlažje rešljiva od vseh kandidatk za bankrot. Še vedno pa daleč od trivialnega. Ampak v vsakem primeru bi potem vsakdo plačal svoj delež odgovornosti. Države z bankami svoj neustrezen nadzor nad delovanjem bank, Grki pa svoje dolgoletno življenje na preveliki nogi.
jan_g ::
Čeprav po drugi strani tudi model, kjer se pomaga bankam, ni nujno pot v pogubo. To kaže Irska, ki bo menda v dobrem letu ali dveh spet kreditno sposobna (torej bo lahko najemala kredite z normalnimi obrestmi). Je pa res, da so bili kot družba sposobni fajn zarezati v javno porabo, kar se pri večini ostalih držav kaže za misijo nemogoče.
jan_g ::
Ne razumem tvojega vprašanja. Manj so porabili kot pred krizo. Če te zanimajo točne številke, jih iz glave ne vem, sem zdaj na hitro poguglal glede Irske krize:
Še lansko leto (in seveda tudi 2009) so bili obeti za Irce tako slabi ali še slabši kot za Grke. Vsaj glede na razne komentarje ekonomistov. Letos pa so komentarji precej bolj pozitivni, sploh od poletja naprej, ko padajo obrestne mere za irske državne obveznice.
Dublin has pushed through nearly 21 billion euros ($29 billion) in spending cuts and tax increases, equivalent to more than 13 percent of Gross Domestic Product (GDP). Investors have been impressed by the calm in Ireland. In contrast to Greece, Britain and Spain, there has been little social unrest.
Še lansko leto (in seveda tudi 2009) so bili obeti za Irce tako slabi ali še slabši kot za Grke. Vsaj glede na razne komentarje ekonomistov. Letos pa so komentarji precej bolj pozitivni, sploh od poletja naprej, ko padajo obrestne mere za irske državne obveznice.
lexios ::
Ampak grški "mindset" in logika je pa epic: "Imamo problem za katerega nismo sami krivi, odgovorni so naši EU partnerji - vedeli so komu posojajo..." 
(24 kur today)
(24 kur today) Zgodovina sprememb…
- spremenil: lexios ()
amigo_no1 ::
vedeli so komu posojajo..
To je dejansko res
ter da Grki frizirajo svoje bilance so tudi že ptički na vejah čivkali.Važno itak da Hans, zaposlen s pogodbo za določen čas ne dobi 700 E kredita po 4.5%, važno da ga dobijo Grki po 9% obrestni meri (par 100 milijonov)."Se bomo že pol sekirali, ko bomo prišli do problema", bančniki flegma.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: amigo_no1 ()
BlueRunner ::
Še lansko leto (in seveda tudi 2009) so bili obeti za Irce tako slabi ali še slabši kot za Grke. Vsaj glede na razne komentarje ekonomistov. Letos pa so komentarji precej bolj pozitivni, sploh od poletja naprej, ko padajo obrestne mere za irske državne obveznice.
Hm, no ja. Morda mi je ta zgodba trenutno malo bližje, kot bi mi sicer bila, ampak ni vse ravno rožnato. Prva stvar je, da so bili rezi minimalni in sestavljeni predsvem iz zamrzovanja rasti plač. Kar je bilo rezano, je bilo v primerjavi z dolgom v rangu malenkostno. Na drugi strani pa povišali dohodnine, DDV in trošarine. Kar je bilo dejansko povečanje prihodkov, ne pa ravno neko hudo znižanje porabe.
Tudi l. 2010 je bilo jako zabavno in je v bistvu dobro demonstriralo kje se skriva Irski problem. Do neke mere se bi moralo slišati zelo domače. L. 2008 je Irska zagotovila neomejeno kritje vseh vlog v bankah. L. 2010 se je začelo pozitivno, ker je šef njihove centralne banke razlagal o temu, kako ne pričakujejo likvidnostnih težav. No, konec leta pa se je izkazalo, da so bile bančne evidence malo preveč kreativne in je morala Irska, ki naj bi krila vse vloge, pridobiti več sredstev. Ping, pa so tik pred začetkom zime dobili nekaj miljard garancij.
No... njihova zgodba se skriva v tem, da so imeli predimenzioniran gradbeni sektor, ki ga je hranil nepremičninski balon. Ko se je balon razpočil, so banke ostale na suhem, kar je bil razlog, da je država vskočila s svojimi garancijami. Pač zato, da prepreči naval na vloge in zagotovi stabilnost finančnega sistema. Hkrati pa je Irska tudi najbolj priljubljena dežela za multinacionalke, ko izbirajo kje v EU se bodo pustile obdavčiti. Vključno s finančnimi ustanovami. Te pa so, ker niso bile vključene v zgodbo irskega nepremičninskega balona, obdržale mnogo boljše ratinge. Končna posledica je, da bi lahko bil irski javni dolg, ki vključuje tudi jamstva bankam, mnogo višji, kot pa je to videti na prvi pogled. Tako, da irska zgodba ni še niti pod razno zaključena in mimogrede se lahko zgodi, da bo potreben še en ali morda celo dva paketa jamstev, če bodo iz omare padle še kakšne stare kosti.
Sicer pa je tukaj videti tudi zanimivo delovanje "bonitetnih hiš". Te so delnice irskih bank že davno nazaj spremenile v junk status, državne obveznice pa juhuhu, gremo jih kupovati. Pa čeprav so to obveznice države, ki jamči za delovanje bank ocenjenih kot junk. Finance checks in, logic checks out.
amigo_no1 ::
"Ocene" bonitetnih hiš so samo njihova "mnenja", tako je v filmu "Inside Job 2010" povedal predstavnik ene od njih v pričanju pred senatom 
.
. jan_g ::
@BlueRunner:
Ok, tako Grčija kot Irska sta bili takorekoč bankrotirani državi. Jaz smatram pomoč IMF in EU kot znak za bankrot. Jasno je, da zgodba ni zaključena, take zgodbe se razpletajo 10 let. Vendar se Irska, vsaj tak vtis imam glede na prebrano, bolje spoprijema s tem dejstvom kot Grčija. Zato pravim, da lahko tudi podpora neodgovornim bankam rodi neko rešitev. Se pa v osnovi strinjam s tem, da moraš za slabo investicijo odgovarjati sam. Ravno tako za preveliko zadolženost.
Ok, tako Grčija kot Irska sta bili takorekoč bankrotirani državi. Jaz smatram pomoč IMF in EU kot znak za bankrot. Jasno je, da zgodba ni zaključena, take zgodbe se razpletajo 10 let. Vendar se Irska, vsaj tak vtis imam glede na prebrano, bolje spoprijema s tem dejstvom kot Grčija. Zato pravim, da lahko tudi podpora neodgovornim bankam rodi neko rešitev. Se pa v osnovi strinjam s tem, da moraš za slabo investicijo odgovarjati sam. Ravno tako za preveliko zadolženost.
BlueRunner ::
Razlika je v temu, da je bila Grčija nerešljivo bankrotirana, Irska pa lahko izbira med lastnim bankrotom ali bankrotom svojih bank. Razlika se liši akademsko, dokler ne ugotoviš, da Grčija dejansko potrebuje gotovino, ker je realno zadolžena. Irski pa zadoščajo že samo jamstva, saj je zadolženost "virtualna", saj nima primakljaja kot takšnega, temveč ima primakljaj iz naslova danih jamstev. Potem pa se državo rešuje tako, da se jamstva solidarnostno razprši preko celotnega evrskega območja.
Grčija je tako v osnovi zavožena država, kjer dejansko ni denarja.
Irska pa v osnovi ni zavožena in ima problem, ki je bližji problemu Nemcev in Francozov z njihovimi bankami. Oziroma... zavožena je v toliko, kolikor so se njene banke igrale z nepremičninskim balonom, nemške pa z grškim "balonom". Dokler je denar tekel, se ni nihče spuščal v te posle.
Različni vzroki, različne rešitve. Oziroma... Grčiji več ni rešitve. Recept za reševanje Irske pa je identičen receptu za reševanje Nemčije in Francije. Samo s to razliko, da se ga je Irska lotila 2009/2010, Nemčija/Francija pa se ga lotevata šele 2011/2012. In rešitev je... valjda. Čim bolje ugotoviti koliko kritja potrebujejo banke, da ne propadejo, zagotoviti kritje, izpustiti Grčijo iz rok.
Grdo, ampak delujoče.
Sedaj pa reševanje bank... Bi šlo, zakaj pa ne. Tudi tega se lahko lotiš na več različnih načinov. Najslabši je ta, da samo pumpaš denar v neodgovorne banke in s tem posredno neodgovornim lastnikom. Kar pa bi država lahko storila, je dejanska nacionalizacija lastnih bank preko mehanizma dokapitalizacije. Iz teh bank se šele po nacionalizaciji izloči slabe investicije v slabo banko, preko katere se upravlja z dolgom. Ozdravljene banke pa se potem znova privatizira nazaj.
Zakaj tako ovinkasta pot? Preprosto zato, ker dati denar v banko in lastnikom ničesar odvzeti pomeni ustvarjati Frankensteine. Banke, ki delajo kar se jim zahoče, ker bodo lastniki vedno dobili profit, država pa bo vedno pokrivala izgube. Torej moraš najprej zagotoviti, da bo tisto, kar bo dobička ostalo, ostalo v rokah države, ki banko rešuje. To pa se stori tako, da se banko dokapitalizira npr. z odkupom novo izdanih junk delnic, s čemer se tudi omeji vpliv starih neodgovornih lastnikov. Potem se banko šele prestrukturira tako, da se iz nje odstrani slabe terjatve. Kar ima za posledico dvig vrednosti delnic, ki so bile prej praktično junk. Te delnice pa se potem proda. Z opaznim plusom. Ta plus pa se potem porabi za pokrivanje in saniranje slabih terjatev v t.i. slabi banki. Torej namesto "dati denar banki", greš v pristop zaslužiti vsaj nekaj za pokrivanje izgub, ki so jih banke ustvarile.
Največja nevarnost? Ja logično... kadarkoli je govora o temu, da država prevzame lastništvo, se začno dogajati mučke. Pred, med in po. Kar pomeni, da lahko ostaneš z napol izpeljanim projektom, ki potem povzroči še več težav - sicer drugačne, ampak še vendo težave.
V splošnem pa je reševanje bank čisto OK varianta gašenja požara. Če gori, pač ne razmišljaš preveč o "ozonskem sloju", ampak uporabiš, kar imaš pri roki. Dolgoročno pa bo potrebno najti kakšne nove recepture, ki bodo zagotovile, da banke več ne bodo tako neodgovorno hazardirale s tem, da so pač prevelike, da bi propadle. To je pa potem prava umetnost pogruntati.
Grčija je tako v osnovi zavožena država, kjer dejansko ni denarja.
Irska pa v osnovi ni zavožena in ima problem, ki je bližji problemu Nemcev in Francozov z njihovimi bankami. Oziroma... zavožena je v toliko, kolikor so se njene banke igrale z nepremičninskim balonom, nemške pa z grškim "balonom". Dokler je denar tekel, se ni nihče spuščal v te posle.
Različni vzroki, različne rešitve. Oziroma... Grčiji več ni rešitve. Recept za reševanje Irske pa je identičen receptu za reševanje Nemčije in Francije. Samo s to razliko, da se ga je Irska lotila 2009/2010, Nemčija/Francija pa se ga lotevata šele 2011/2012. In rešitev je... valjda. Čim bolje ugotoviti koliko kritja potrebujejo banke, da ne propadejo, zagotoviti kritje, izpustiti Grčijo iz rok.
Grdo, ampak delujoče.
Sedaj pa reševanje bank... Bi šlo, zakaj pa ne. Tudi tega se lahko lotiš na več različnih načinov. Najslabši je ta, da samo pumpaš denar v neodgovorne banke in s tem posredno neodgovornim lastnikom. Kar pa bi država lahko storila, je dejanska nacionalizacija lastnih bank preko mehanizma dokapitalizacije. Iz teh bank se šele po nacionalizaciji izloči slabe investicije v slabo banko, preko katere se upravlja z dolgom. Ozdravljene banke pa se potem znova privatizira nazaj.
Zakaj tako ovinkasta pot? Preprosto zato, ker dati denar v banko in lastnikom ničesar odvzeti pomeni ustvarjati Frankensteine. Banke, ki delajo kar se jim zahoče, ker bodo lastniki vedno dobili profit, država pa bo vedno pokrivala izgube. Torej moraš najprej zagotoviti, da bo tisto, kar bo dobička ostalo, ostalo v rokah države, ki banko rešuje. To pa se stori tako, da se banko dokapitalizira npr. z odkupom novo izdanih junk delnic, s čemer se tudi omeji vpliv starih neodgovornih lastnikov. Potem se banko šele prestrukturira tako, da se iz nje odstrani slabe terjatve. Kar ima za posledico dvig vrednosti delnic, ki so bile prej praktično junk. Te delnice pa se potem proda. Z opaznim plusom. Ta plus pa se potem porabi za pokrivanje in saniranje slabih terjatev v t.i. slabi banki. Torej namesto "dati denar banki", greš v pristop zaslužiti vsaj nekaj za pokrivanje izgub, ki so jih banke ustvarile.
Največja nevarnost? Ja logično... kadarkoli je govora o temu, da država prevzame lastništvo, se začno dogajati mučke. Pred, med in po. Kar pomeni, da lahko ostaneš z napol izpeljanim projektom, ki potem povzroči še več težav - sicer drugačne, ampak še vendo težave.
V splošnem pa je reševanje bank čisto OK varianta gašenja požara. Če gori, pač ne razmišljaš preveč o "ozonskem sloju", ampak uporabiš, kar imaš pri roki. Dolgoročno pa bo potrebno najti kakšne nove recepture, ki bodo zagotovile, da banke več ne bodo tako neodgovorno hazardirale s tem, da so pač prevelike, da bi propadle. To je pa potem prava umetnost pogruntati.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlueRunner ()
-valvoline- ::
Kataklizma socijalizma.... 24/7 live iz Grčije
http://kanalia.eu/player/flash/sintagma...
http://kanalia.eu/player/flash/sintagma...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: -valvoline- ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Grki bodo morali vsaj 30 odstotkov prihodkov zapraviti elektronsko (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Omrežja / internet | 20841 (15289) | Mato989 |
| » | Koorporacije in vladanje svetuOddelek: Problemi človeštva | 6951 (5493) | vostok_1 |
| » | Grška finančna kriza (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Problemi človeštva | 66652 (55877) | kmetek |
| » | A vam je všeč [dogajanje v evropski uniji]? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 16092 (13083) | Ramon dekers |