Potrošništvo in otroci

Malo hrane za žvečenje. Vsem tisti, ki imate slabo mnenje o psihologiji, FDV-ju ali humanistiki v splošnem, klikanje odsvetujem.

Vzroki za škodljivost oglaševanja katerega tarča so otroci
Mnenje ZPS
Nekaj podatkov iz vidika staršev
Težave z regulacijo oglaševanja na spletnih straneh za otroke
Nekaj "navodil" kako narediti oglas, katerega tarče bodo otroci

Problem staršev je v temu, da otroku ne morejo zalepiti oči in zamašiti ušes. Samo starši tudi z največjim trudom ne morejo pomagati otroku, da bo spregledal prozornost reklam, ker otrok za takšno razumevanje preprosto (še) ni usposobljen.

Torej se lahko starši povežejo in poskrbijo, da to postane problem korporacij. Te potem bodisi prisluhnejo, bodisi divjajo po svoje, dokler jih takšna ali drugačna regulacija ne potisne v kot. Zunaj, tudi v ZDA, ki so Meka potrošništva, obstaja zelo enostavno merilo za industrijo: self-regulate of be regulated. Kadar so korporacije postavljene pred to izbiro, se znajo še kako zelo hitro in zelo pravilno odločiti.

Torej je potrebno samo malo pomagati, pa to postane problem korporacij. Ko to postane problem korporacije, se bodo te prilagodile.

Samo pri tej trditvi se naredil logično napako, ki ima sigurno svoje učeno ime, ampak se ga ne spomnim na pamet;-) Zato si brcnil v temo.

Namreč, v resnici ne obstajata samo ti dve skrajni možnosti - podivjano potrošništvo brez omejitev pri oglaševanju na eni strani, in državno regulirana poraba in razvoj na drugi.

Pri oglaševanju in trženju se je bolje odločiti za določene omejitve in pravila, ker še odrasli na morejo vsi vedeti, katera trditev v oglasu je resnična in katera morda niti ni. Pri oglaševanju, katerega ciljna publika so otroci, pa to velja še toliko bolj.

Pri porabi in razvoju pa velja podobno. Jaz sem sicer proti vesoljskim raziskavam (zlasti astronavtskim), ker odkar satelite obvladamo, ne vidim prav nikakršne koristi od njih. Ampak če bi sredstva za raziskave prepustili trgu, bi se razvoj na marsikaterem področju drastično upočasnil, ker bi ljudje v povprečju denar raje zapravljali za različne nepomembnosti.

O.

Ja, ker brez državnega nadzora bi imel marsikje kaos - pri zdravilih in zdravstvu na sploh, pri hrani, igrače bi barvali z najcenejšimi barvami, ne glede na strupenost, pri bančnih storitvah ... Trg sam tega ne more dovolj učinkovito regulirati, ker bi bilo na njem preveč malih težko izsledljivih igralcev, ki bi jih ne mogel učinkovito preganjati, ko bi enkrat naredili škodo.

Oziroma drugače povedano - trg to regulira tako, da določena področja prepusti nadzoru države, oziroma različnih nadzornih organizacij.

O.

WarpedGone je 22. feb 2010 ob 12:12 izjavil:

ki bi jih ne mogel učinkovito preganjati, ko bi enkrat naredili škodo.

Bi imel pa vsaj potrebo po izdelku, ki bi takšno škodo detektiral vnaprej. Slej ko prej bi ste takšne stvari močno razvile. Precej bolj kot sedaj, ko jih precej slabo nadomeščajo raznorazne požegnane komisije.

Anti-virusni programi so tipičen primer takih izdelkov.

Pri oglaševanju in trženju se je bolje odločiti za določene omejitve in pravila, ker še odrasli na morejo vsi vedeti, katera trditev v oglasu je resnična in katera morda niti ni.

Recimo cena xx.xxx EUR za določen avtomobil v reklami - potem pa v drobnem tisku piše, da samo za najbolj oskubljeno verzijo, če je na zalogi (na sliki je sicer že na pogled dražja verzija). Ali pa "samo za xxx EUR na mesec", pri čemer spet samo v drobnem tisku piše, da to velja v primeru recimo 50% pologa. In to za že omenjeno najbolj oskubljeno verzijo.

Hočem reči, da se je treba zavedati: oglas je oglas. Od odraslega človeka v današnjih časih je IMO razumno zahtevati, da se zaveda značilnosti oglasov, v katerih je izdelek vedno skrajno idealiziran. Kuhinja ne bo čista z enim potegom čudežne krpice in Coca-cole ne polnijo majhni zabavni pravljični škratki, ki imajo tovarno v avtomatu za pijače (ena reklama pred časom).
Kdor tega ne more razumeti, naj zaprosi da mu odvzamejo opravilno sposobnost.

Glede otrok pa - ti odločitev o potrošnji ne sprejemajo sami, ampak imajo veliko vlogo tu starši - že iz preprostega dejstva, da so šal starši tisti, ki dajejo denar. Ter načeloma tudi lahko vplivajo na to, kaj otroci gledajo po TV.
Vsak mora prevzeti odgovornost zase, za otroke pa njihovi starši. Sem odločno proti, da se država preveč vtika v vzgojo mojih otrok. Čim manj, tem bolje.


Naj imajo oglaševalci (in njihovi naročniki) čimveč svobode pri oblikovanju oglasov, tudi za otroško publiko. Zakaj? Zaradi tega:
- ker je to v skladu s svobodno gospodarsko pobudo;
- ker je zdravo, da so otroci čimprej izpostavljeni bullshitiranju - kaj je BS in kaj ne, je pa naloga staršev da jim razložijo.
Ker tudi v šoli in drugih požegnanih vsebinah je mnogo BSa, ne samo v marketingu. Če bo otrok gledal butaste risanke in reklame ter mu bom razložil, da ni vse resnica - bo mnogo prej navajen, da mora biti kritičen v splošnem in mu bom lažje izbil iz glave kako traparijo, ki mu jo bodo povedali učitelji v šoli.

Thomas je 22. feb 2010 ob 11:22 izjavil:

"Potrošništvo" je odlična zadeva. To nas pelje v tehnološki razvoj, ki sledi željam (ali muhavostim, kakor želite) ljudi.

Nepotrošniška je državna poraba, njo bi lahko imeli za "state driven", poraba čistil in druge take "potrošniške" šare pa je "consumer driven".

Povejte mi, kaj je bolje - 100 milijard dolarjev vredna ISS, kjer so v zadnjem poletu Endeavorja montirali še "razgledni balkon" za tiste astronavte tam gor - ali je boljš da imamo po desetlejih razvoja takšne avtomobilske gume ki ne rabijo "nogavic" oziroma "šlauha" in ki zavirajo bistveno bolje od prednic?

Zame ni dileme. Potrošništvo prinese več dobrega od vsake državno regulirane porabe v piramide, takšne ali drugačne.

Vsaka stvar potrebuje neko obliko regulacije. Nisem za agresivno kontrolo, vendar ekonomija ne more biti zapuščena sama sebi.

Glavni problem ni to da je mulo videl reklamo za Trnsformerje ali bakuganske bojevnike...

Res je to ni glavni problem. Glavni problem je, ker sošolci otroka izločijo zato, ker nima Nike športnih copatov, ipd. Z majhnim otrokom je to pogosto težko urediti, ker ne dojema vsega kar mu poskušaš pojasniti, s starejšim je to težko urediti, ker mnenje "starcev" več ni tako zelo merodajno. Kar je čisto OK, ker se otrok normalno razvija, ni pa OK, če se izkorišča njegovo ranljivost, pred katero ga starši praviloma ne morejo zaščititi, če niso pretirano zaščitniški.

Aja? A otroci odločajo tudi, koliko fasenge se bo tedensko kupilo, kakšen pralni stroj, kateri avto in kje bo novo stanovanje/hiša? Ne me j*bat no.

Pralni stroj, avto in prebivališče so enkratni in dolgoročni stroški. Pri fasungi pa bi bil presenečen kako vztrajen zna biti otrok, ko mu nekdo ali nekaj (ker življenja druge osebe, tudi če je to tvoj lasten otrok, pač ne moreš nadzorovati 100%) vcepi v glavo, da mora biti Fruchtwerge, ker Ljubljanske mlekarne ne delajo "zdravega jogurta".

Sicer pa oglaševalci to dobro vedo in izdatno izkoriščajo, tam kjer jim je to dovoljeno. Pa tega niti najmanj ne skrivajo.

Ampak jaz (in moja boljša polovica) načeloma nočeva delegirati odločanja drugim, zato nama je toliko manj všeč, če se družinske zadeve (tudi naše družine) 'rešujejo na nacionalni ravni'. Tace stran!

No, morda pa imaš ti to srečo, da se v tvoji družini to ne dogaja. Super! Želim vama veliko sreče še naprej. Nekaterim pa to ne uspeva in bi jim koristilo malo pomoči.

Iz vidika sorazmernosti ne vidim kako bi bilo preprečevanje oglaševanja katerega tarča so izključno otroci nekaj, kar bi prizadelo vajino svobodo ali družinsko intimo. Podobnih prepovedi ter zapovedi imamo že kar nekaj (npr. prepoved prikazovanja nasilja na TV in označevanje oddaj - čeprav je to pri nas še vedno bolj tako, tako), pa ne vidim kako bi to prizadelo katero koli izmed mojih osebnih pravic ali posegalo v družine. Ne vidim kako bi vaju takšna omejitev na nacionalni ravni prizadela.

Morda, morda pa bi bilo celo vajino delo malenkost lažje, če ne bi rabila otroku neprestano razlagati, kakšna je razlika med vrstniki, ki ga sprejmejo takšnega kot je in vrstniki, ki ga sprejmejo, samo če se ponaša s statusnimi simboli. Saj to ni slaba šola, je pa prekleto naporna in malo pomoči tudi ne bi škodilo.

Še ena šrtev marketinga: Lej misliš da kak novi dizel ne pokadi? Pa še fajn pokadi, vsi tisti, ki še nimajo filtra trdih delcev. Ti filtri so pa tud en velik problem. Pa da o EGRru in s tem povečani porabi sploh ne govorim.

No, da se popravim: vsi dizli mi grejo na živce, še posebej pa smrdeče golf 2ke.

zakaj potem ne pač Nike, če mulo hoče Nike?

Pa naj jedo potico, če nimajo kruha.

Ne igram se socializma, ampak moje stališče, ki ga bo zelo težko spremeniti, je, da si otroci ne zaslužijo razlikovanja na podlagi finančnih zmožnosti staršev. Še posebej ne v šoli - okolju kjer mislim, da mora veljati samo to kako dobro dosegaš ali presegaš izobraževalne kriterije. Izločitev iz družbe v šoli pa potegne za seboj dolgoročne posledice in otroka velikokrat zaznamuje za celotno življenje. Vprašaj razvojne psihologe kakšne so realne posledice...

Bistvena težava v oglaševanju je ta, da otrok ne potrebuje znamke XXX, ampak ta, da potrebuje obutev, oglaševanje pa poskrbi, da okolje pričakuje znamko XXX. Če se tega kriterija, ki nima nič z dejansko potrebo otroka, ne upošteva, ga okolje izključi. Naslidnjič na obisku v šoli vprašaj psihologinjo/sociologinjo koliko je pri nas travm zaradi tega. Morda boš postal srečen, da se to pri tvojih ne dogaja.

v primeru omejevanja svobode oglaševanja pa menim celo, da so otroci zlorabljani za potrebe tistih, ki želijo omejevati svobodo

Glej če ti ne vidiš ali nočeš videt, vseeno ni treba domnevati da se bomo pa tudi vsi kar brez ugovora pokorili vsakokratni muhi oblastnikov in ploskali njihovim umotvorom.

Želim videti in razumeti tvojo perspektivo, vendar ne razumem tvojih argumentov. Morda zato, ker ne pristajam na absolutno svobodo, temveč na odgovorno svobodo. V interesu družbe kot celote je, da se nekatere pojave (in mojo individualno svobodo) omeji, če je končen izplen, tudi gledano iz vidika moje individualne svobode, boljši z omejitvami, kot bi bil pa brez omejitev.

Vedno, vedno in vedno pa je potrebno vse argumente za in proti javno tehtati in se odgovorno odločati.


Agresiven marketing ne služi samo prodaji boljših izdelkov, ki bolje izpolnjujejo naša pričakovanja. Če bi bil samo to, potem ne bi bilo nikakršnih težav. Težava je v tem, da nam predstavlja ideje o temu kako bodo naša življenja boljša in bolj izpolnjena, če se bomo odločili za določeno znamko. Dobesedno ustvarjajo idejo, da potrebujemo nekaj novega, da se bomo počutili bolje ali pa nam prodajajo idejo, da bomo samo z uporabo produkta XXX v življenju uspešnejši. Dobesedno igrajo na naše skrite strahove.

Primer reklame, ki se v tem trenutku vrti na naših TV postajah in, ki je tipično usmerjena v mladostnika, ki še nima dokončno formirane samopodobe: fant in dekle v sobi, v katero vstopi njegov brat s produktom XXX. Dekle pusti prvega in gre z drugim, ki ima produkt XXX. Kaj ta reklama sporoča mladostniku? Da bo bolj privlačen za dekleta, ker kupuje produkt XXX? Morda pa ni naključje, da je šlo dekle s fantom, ki ima v rokah produkt XXX.

Ko se enkrat formiraš in več nimaš toliko težav s svojo samopodobo, kot jih ima mladnostnik, je zadeva bolj "ha ha, funny". Ko si mladostnik je zadeva dejansko zelo vplivna. Če ne bi bila, reklame sploh ne bi posneli. Če takšen marketing (ciljan izključno na mladostnika kot ranljivo skupino) omejimo, potem se bo tega produkta prodalo manj. Še vedno pa bo:
a) naprodaj
b) vsebinsko enak kot je bil
c) enako zdrav ali pa škodljiv kot je bil

Razlika bo samo to, da ga bo potrebno reklamirati z njegovimi izmerljivmi lastnostmi, ne pa z vzbujanjem ideje, da nam bo ta produkt izpolnil določeno luknjo v lastnem življenju. Oh in naj se vsakdo spomne koliko neracionalnih strahov in potreb je imel kot otrok.

Morda bi bilo lažje, ampak to se nikogar ne tiče, dokler nam uspeva, napor gor ali dol.

Če tebi uspeva, to še ne pomeni, da težava ne obstaja in, da ne obstajajo tudi razlogi za omejitve svobode oglaševalcem.

Je pa tukaj vedno vprašanje sorazmernosti. Ali resno obstaja tveganje, da se bodo omejitve stopnjevale v neželjeno smer? (zanimivo vprašanje, ki mi daje za misliti) Ali je takšen pristop sploh smoteren? Bo prinesel željene rezultate? Je takšne predpise sploh smiselno sprejemati? Imamo morda že kakšne podatke iz drugih držav? Imamo na voljo druge strategije, ki jemljejo manj svobode, imajo pa podobno dobre ali slabe rezultate?

Mislim, da bi bilo dobro, če se že mora država vmešavat v ekonomijo, naj se vmešava tudi na način, da osvešča. Naj država dela dokumentarce o tem, kako in na kakšen način nas marketing zavaja. Naj razlaga, da otroci, ki si ne morejo privoščiti hot-top superg niso manjvredni ... naj s tem bombandira agresivno marketinško strategijo.

Če država samo nekaj prepove, je to še vedno premalo, za marsikoga. Ker reklame so vse, pa če so še tako objektivne, pritisk na kupca. Ali bomo zato prepovedali vsakršno reklamiranje?

Če nekaj prepoveš, samo pometeš pod preprogo.

Jest iz lastnih izkušenj poznam ta pritisk z otrokove strani. Ampak jaz vem, da bi ta pritisk bil, pa če ne bi bilo nobene reklame. Bi že od nekod nekaj muclov nekaj privleklo in bi kar sami naredili reklamo za tisto. In bi potem vsi hoteli to imeti. Izločanje na tem nivoju, bi funkcioniralo tudi brez televizijskih reklam.

o+ nevone

Izločitev iz družbe v šoli pa potegne za seboj dolgoročne posledice in otroka velikokrat zaznamuje za celotno življenje.

Zaznamuje -ja, ampak lahko tudi v koristnem smislu. Odvisno kakšna družba ga izloči in zaradi kakšnih vzrokov. Si pomislil na to?

ne pristajam na absolutno svobodo, temveč na odgovorno svobodo.

Pod 'odgovorna svoboda si jaz predstavljam to, kar sem opisoval par postov zgoraj. Vsakdo naj bo svoboden in hkrati odgovoren sam zase (+za svoje otroke). Če zahtevaš poseganje Mame Države, si že odvzel odgovornost.

Agresiven marketing ne služi samo prodaji boljših izdelkov, ki bolje izpolnjujejo naša pričakovanja.
...
Dobesedno ustvarjajo idejo, da potrebujemo nekaj novega

Ja. In brez tega ne bi imeli večine stvari, ki nam dandanes olajšujejo ali lepšajo življenje (če so komu v breme, je sam kriv).
Noben ni imel potrebe po iPodu, dokler se ta ni pojavil. Boš rekel, da bi bilo bolje, če ga ne bi razvili?

Dekle pusti prvega in gre z drugim, ki ima produkt XXX. Kaj ta reklama sporoča mladostniku?

Odvisno. Tudi od mladostnika.
Sporoča lahko med drugim tudi to, da so nekatere punce pač plehke. Bolje da taka bejba čimprej gre stran.

Odvisno kakšna družba ga izloči in zaradi kakšnih vzrokov. Si pomislil na to?

Sem, sem. Končna dilema pa je, ali bom tvegal, da otrok odraste v travmah in brez uporabne socializacije, ker bo v kritičnem obdbju nekje izločen in ob strani, zaradi česar bom imel tudi kot odrasla oseba takšen manjko, ali pa bom tvegal, da postane konformist, ki reagira samo na zahteve okolice.

Sicer pa ni nihče rekel, da je starševstvo ensotavno... morda pa ravno zato mislim, da nekaj malega pomoči ne bi škodilo. Lahko rečeš, da pod pretvezo koristi otrok, sam pa delim mnenje s strokovanjki psihologi, ki menijo, da so zadržki večji in, da je tukaj nekaj več, kot pa samo pretveza.

Če zahtevaš poseganje Mame Države, si že odvzel odgovornost.

Kaj pa ideja, da prevzamem odgovornost za svoje otroke tudi tako, da zahtevam, da država omeji v škodljive posledice ne-odgovornosti drugih staršev. Do neke minimalne mere, seveda, ki ne posega v njihovo svobodo. Svobodo do obveščenosti, svobodo do premoženja, svobodo do tega, da vzgajajo svoje otroke kakor jih želijo vzgajati, ...

Manjka mi tisti argument, kjer bi videl kako to odvzame svobodo staršem pri vzgoji otrok oziroma jim oteži delo. Na drugi strani pa vidim argumente, kako bi vzpostavitev že minimalnih standardov (ej, zaradi mene je to lahko tudi oglaševalski kodeks - saj ne rabimo za vsako malenkost pacati po zakonodaji) marsikomu pomagala. Ne odršila odgovornosti ali dela, ampak samo dala boljše pogoje za izvajanje željene vzgoje.

Noben ni imel potrebe po iPodu, dokler se ta ni pojavil. Boš rekel, da bi bilo bolje, če ga ne bi razvili?

Zakaj pa mora to danes biti ravno Apple iPod in ne npr. pol cenejši Yakumo? Jaz govorim o temu, da boš imel zaradi produkta znamke XXX daljšega, enakovreden izdelek znamke YYY pa je za luzerje.

Marketingu v kontekstu otrok in samo v kontekstu otrok zamerim to, da plasirajo določeno blagovno znamko kot simbol tega, kar bi lahko bilo v njihovih življejnih bolj popolno. Način odpravljanja njihovih osebnih napak. Odrasli moramo odgovornost prevzemati sami. Otrokom pa pač ne moremo zalepiti oči in zamašiti ušes. Na eni strani morajo imeti tudi svojo svobodo in svoj prostor, pri temu pa jih lahko poskušimo zaščititi pred vplivi, ki za njih in samo za njih dokazano niso koristni.

Ja, naj bi bili. Ampak problem so ponavadi predvsem otroci, kjer niti starši niso povsem odrasli.

Izvir težav so v povprečju pač starši, ki z vcepljanjem ali nevcepljanjem malo čudnih vrednot svojim otrokom povzročajo težave v splošnem. "Moderna družba" in podobne floskule.... znana težava. V njo sploh ne bi šel, ker se bi tukaj že začeli pogovarjati o temu, česar se username kar upravičeno boji: začenš z malenkostmi, nenadoma si v družbi, kjer je prepovedano vse.

Samo mislim, da je on preveč usekan v smeri "nič dobrega ne more iz tega nastati", jaz pa verjamem, da temu ni tako... Pod pogojem, da se za vsak korak useka resna debata o plusih in minusih, preden se karkoli sprejme.

Vsi pa ne bomo nikoli zadovoljni. Tako pač je. Če ostane trenuten položaj, kot ga imamo sedaj, mi je to moteče, ni pa konec sveta. Ne vem pa kako bi username občutil pritisk, če bi bile reklame vsebinsko nenadoma malo drugačne. Tako ali tako jih ne bi bilo ne manj, ne več.

Moj osnovni ugovor je samo v tem, da če vse sporne reklame umakneš, otrokom ne bo zaradi tega zmanjkalo stvari, na podlagi katerih se grupirajo in izločajo. To je v otroški naravi.

Hmmm.......

Torej moramo najti samo še močan argument zakaj takšna prepoved ne bi nič spremenila v kontekstu neizgrajene samopodobe otroka in igranja na strune "poglej kaj vse ti bo uspelo, če kupiš XXX". Torej pritisk vrstnikov ostane z ali pa brez sprememb.

To, da tudi odrasli padamo na te fore, je polovico argumenta, nekaj pa se mi zdi, da še manjka.