V svoji študiji so se Stanfordski raziskovalci na začetku odločili ugotoviti, kaj je tisti čudežni dar, zaradi katerega bi naj določeni ljudje bili sposobni hkrati obdelati več virov informacij.
A bolj kot so iskali, bolj so ugotavljali da dejansko ti ljudje nimajo nobene prednosti pred vrstniki oziroma se v primerjavi z le-temi veliko slabše odnesejo tako na področju pomnenja (prikazovali so jim zaporedja črk in dlje kot je poskus trajal, slabši so bili rezultati), opazovanja razlik (prikazovali so jim modre in rdeče trikotnike, pri čemer so morali ignorirati modre trikotnike in določiti, ali sta se položaja rdečih trikotnikov spremenila) in preklapljanja med različnimi opravili (enkrat so morali ugotavljati sodost števil, spet drugič ali je črka samoglasnik ali soglasnik).
They're suckers for irrelevancy, everything distracts them.je ugotovitve svoje raziskave povzel profesor Clifford Nass. Tako so socialni znanstveniki prišli do zaključka, za katerega se je dolgo pričakovalo, da se nahaja na koncu - možgani preprosto ne morejo premleti več tokov informacij in se preprosto niso uspeli evolucijsko razviti za paralelizacijo.
Ne samo to, da se opravila opravljajo dolgoročno dlje in slabše, konstantno preklapljanje in sledenje več virom informacij ustvari t.i. konstantno delno pozornost, v kateri je posameznik sicer konstantno pozoren, a le delno, kar privleče s seboj tudi mnoge (nezaželjene) posledice.
Je pa preklapljanje med nalogami močno pogojeno tudi s posameznikovo starostjo. Tako se na primer majhni otroci (enoletniki) lahko osredotočijo izkjučno na eno stvar in imajo probleme z sledenjem večih stvari hkrati. Do svojega devetega leta so si otroci že sposobni zapomniti več stvari hkrati in tudi preklapljati med več hkratnimi opravili (na primer pisati domačo nalogo in hkrati gledati televizijo), a se pri tem še ne odlikujejo toliko kot najstniki in študenti.
Slednji so tudi tisti, ki se najbolj odlikujejo s sposobnostjo preklapljanja med opravili, saj se vrh sposobnosti izrazi nekje v dvajsetih ali tridesetih letih. S starostjo se sicer sposobnost preklapljanja zmanjša, a glavni razlog za zmanjšanje sposobnisti "multitaskanja" je vse večje število "notranjega klepeta".
To tudi pomeni, da se v zrelejših letih posameniki stežka osredotočijo na samo eno stvar, kar so potrdila tudi fMRI slikanja. Vendar pa vse vseeno ni tako črno za upokojence - s starostjo sicer pride težje ohranjanje fokusa, a pridejo tudi izkušnje in druge sposobnosti. Tako so na primer starejši veliko boljši na področju slovnice in pripovedovanja zgodb.
Pripovedovanje zgodb je tako pri mladih načeloma zelo suhoparno in kratko (ter precej bolj učinkovito), a starejši, ki taisto zgodbo sicer podaljšajo, le-to naredijo tudi mnogo bolj zanimivo za poslušalce.
Zatorej, ne glede na to kako veliko veselje vam prinaša vaš Blackberry ali vaš iPhone in ne glede na to kako "always-on" zahteva vaša služba da ste, izklopite vaš mobilnik vsaj med vikendom, dopustom ali večerjo.
Gotovo pa ni potrebno ponovno omeniti, da je multitaskanje/govorjenje po telefonu med vožnjo enakovredno, kot da bi bili pijani.
