elektronska dušilka

Opids drlovanja klasike.

Pri elektronski dušiki je frekvenca delovanja lampe odvisna od izvedbe dušilke (obstaja več različnih izvedb) in je lahko tudi samo 100Hz (razne lučke "za popravilo avta", ki delajo z omrežno napetostjo), lahko pa več kHz.

okej še nekaj bi te prosil;

kako lahko ugotovim, kakšen balast oz tip elektronike je rabljen za neko flurescentno žarnico? in pomembneje ali, mi lahko ta podatek pove, s kakšno frekvenco utripa neka lampa?

tule imam denimo nek link iz osramove strani za ti quicktronic balast. mi lahko prosim poveš, kje je vidno s kakšno frekvenco naj bi utripala žarnica, ki je priključena an to vrsto balasta? http://www.osram.com/_global/pdf/Profes...

hvala ta fi ful.

ok kul. :)

dej ti za foro nalimam dve fotke nekih balastov; je iz njih razvidno na kakšni frekvenci bo utripala žarnica ali je za to potreben podrobnejši tehnični sheet? je moč na videz razločevati med elektromagnetnim in elektronskim balastom?(govorim v nekem splošnem smilslu; najbrž je za tak podatek potrebna natančnejša poizvedba?)



hvala še enkrat.

car!

se oproščam za laična vprašanja, ampak nekje moram vprašati.

kolikor sem te razumel je iz vezave razvidno, za kak tip balasta gre? katero je pa znak za dušilko?

ok še tole, pol pa neham.

Včasih so se pojavljale tudi nizkocenovne klasične dušilke, katere so se zelo zelo grele zaradi slabe pločevine. Nekatere celo do te mere, da se je na njih začel topiti lak ki je nato rad polzel ven.

Klasični balasti so ponavadi tudi zelo težki in, če se le da 'odprti' tako, da vidiš priključno sponko z 2ma kontaktoma. Cena je nizka in edina zadeva ki ponavadi crkne je ali štarter (se zatalijo kontakti in žarnica stalno 'sveti' na krajih) ali pa sama cev, ki večkrat umre zaradi slabega štarterja kot pa zaradi česa drugega.
Doma imamo še eno cev, ko je proizvodnja lavfala še v USSR. Vmes so se menjali že trije štarterji, plastika je že čisto porumenela vendar pa pali še vedno iz prve. Sama cev je tudi zelo zelo debela za svojo svetilnost, 22W.

Če je zanič štarter žarnica pogostoma s težavo štarta ali pa se prižiga in ugaša. Če so kontakti zataljeni, štarter odstraniš (odviješ) in žarnica zasveti.

Elektronski balast pa ne deluje s stalno frekvenco. Ta je pri cenejših predvsem odvisna od stanja, v kateri se žarnica nahaja. Pri gretju je frekvenca višja, ko pa se nitke dovolj ogrejejo frekvenca pade do te meje da vgrajen kondenzator prevajanje skozi grelne nitke onemogoči in spusti večino energije skozi cev (cev je bolj prevodna od kondenzatorja)

Lahko pa imaš tudi druge elektronike, ki razen zelo visoke napetosti potrebne za vžig, ne ponuja gretja. Take zadeve delujejo nekje do moči 10W ter jih najdeš predvsem v cenejših (žepnih) svetilkah ter pri 'hladnih katodah' - prenosniki, skenerji in PC osvetlitev (tiste res tanke žarnice)
Osram Dulux Mini je imel celo resonančno izvedbo s stresanim poljem za lažje 'paljenje' žarnice.

žarnica=cev=fluorescenčna sijalka
balast=dušilka pri klasični izvedbi

ok, spet sm nazaj. :)

tokrat me zanima nekaj čisto terenskega: ne vem, s katerih krajev prihajata- kar me zanima je, če mi lahko poveste v katerih javnih prostorih/štacunah/centrih (ki se jih spomnite) je moč in live videti razvetljavo z modernejšim elektroniskim balastom in nekje drugje primer klasičnega, elektromagnetnega balasta.

upam, da se bil razumljiv.

lp

Večina živosrebrovih cestnih luči ima klasičen balast. (modra svetloba, ko se prižiga rdeča zaradi neona za lažji vžig)

Sicer, po občutku bi rekel da ima večina trgovin, še vedno luči ki delujejo na klasičen balast, poceni in zanesljivo.
Po večini šol, predavalnicah in učilnicah imajo navadne balaste. Avla FE ima navaden, 'predavalnica' zraven, bivši študentski kino pa ima elektronske in ti podpirajo tudi zatemnitev.

Večina reklamnih plakatov spet klasičen balast.

Zavite fluorescentke, ki sledijo obliki luči, pa imajo po večini elektronskega. Ponavadi tudi lučko za signalizacijo delovanja napajanja v sili.

Pa če vidiš kje štarter (ponavadi montiran na vidnem, lažje dostopnem mestu) ima fluorescentka zagotovo klasičen balast.

se opravicujem za noob questions. imam tole dusilko in 4 tele zarnice. ali lahko na to dusilko prikljucim samo 2 zarnici? vec informacij v tem pdfju, stran 3, Ref. No. 188744. ali kaj vpliva dolzina zic med dusilko in zarnicami? kako dolge so lahko zice? kaksne zice naj kupim (debelina)?

ali se kje lahko kupi okovje (a se rece okovje?) T8/G13? rabim samo nosilce, ki bojo drzal zarnice, ne rabm tistih kompletov za 30+ eur.

Ena fora, ki se mi je pripetila pri popravilu omrežja....mrežo je preprosto vrglo ven, prav tako TV (Telekom net). Vse je bilo žično, nakar po dolgotrajnem preizkušanju ugotovimo da je kriv za izpad omrežja prižig flurostenčne svetilke (2x 60w). Nakar zamenjamo dušilko in ni več izpadov!
Je dušilka ujela ravno pravo frekvenco da je motila signal na telefonskem kablu do modema? Vse naprave so bile v isti sobi pod istim električnim omrežjem (fazo).

>imam tole dusilko in 4 tele zarnice. ali lahko na to dusilko prikljucim samo 2 zarnici?

Žarnice so vezane paralelno in če boš na vsak sistem priklopil po eno, jih utegneš po hitrem postopku uničiti.

Mogoče bi šlo, če bi bile žarnice 36W.

Poskusi kontaktirati proizvajalca dušilke ali njegovega zastopnika za SLO, bo najmanj ugibanja.

> ali kaj vpliva dolzina zic med dusilko in zarnicami? kako dolge so lahko zice? kaksne zice naj kupim (debelina)?

Dolžina ima vpliv, do nekaj metrov še ni problem, če pa misliš napeljati tako, da bo dušilka v omarici na steni, lampe pa pod stropom, pa ne bo v redu.

Presek vodnikov, ni sile. 0.75 ali 1mm2, bo dovolj.

>ali se kje lahko kupi okovje (a se rece okovje?) T8/G13? rabim samo nosilce, ki bojo drzal zarnice, ne rabm tistih kompletov za 30+ eur.

Okovi za T8 (cevi premera 25mm), bi moral dobiti v vsaki elektro trgovini, saj so te cevi najbolj razširjene. Pazi samo to, da ne boš kupil takih, ki imajo vgrajen nosilec ali podnožje za štarter, saj ga ne rabiš.

hvala za odgovore! kok pa tko prblizn pridejo taki okovi, da vem da ne bom kej napacnga/predragega kupu?

Sicer je tema že stara, vendar da ne odpiram nove bom vprašal kar tukaj.

Imam tole UV-C žarnico, nisem pa popolnoma prepričan kakšno elek. dušilko bi potreboval. Sicer sem našel ta pdf, a mi predlagana dušilka ne ustreza (predolga). Zanima me predvsem, a je pomembno za kakšen "tip" flourescentne žarnice je dušilka (npr. PL-L, TC-L (obe 2g11), TC-DD, T8, T5...).
Gledal sem npr. to in to, ki je cenejša. A so obe primerne? Nekatere elektronske dušilke vidim da so tudi deklarirane za nek razpon moči. Je to OK, kako dušilka ve kakšno moč ima priklučena žarnica?