» »

Protokol

Protokol

Temo vidijo: vsi
««
98 / 182
»»

Okapi ::

Zanimivo pa bi bilo videti, a bi se te poteze domislil računalnik (programiran brez dopolnjenih pravil). Če bi mu recimo postavil neko hipotetično pozicijo, kjer bi ga samo ta poteza rešila, ali kjer bi z njo zmagal.

O.

Thomas ::

Prav programiran, v skladu s takrat veljavnimi pravili, bi moral videti to potezo in jo izvršiti, če bi bila zanj ugodna.

Vendar mau dvomim, da so katerikoli program za igranje šaha napravili tako korektno. Mislim, da so bile poteze za rošado vedno hard coded za levo in za desno stran.

Tudi to je pomemben nauk! Programiraj korektno!

(So pa z računalnikom našli, kar ni prej zmogel noben človek, kako dva tekača in kralj lahko z optimalno igro nujno premagajo kralja z dvema konjema.)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Fave ::

@Thomas: Saj ne, da ne verjame, ampak rad bi videl kakšen link do te strategije?
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Thomas ::

Kaj naj ti rečem? Tudi če bi kaj več vedel, tega ne bi javno razglašal. Ampak vsekakor smo dovolj dolgo čakali, da izpolnijo svoje obljube. Še vedno jih lahko, samo niso pa edini in njihov koncept ni edinozveličaven. FAI je tako kot Lilienthalov glider, konkurenca je opravila z njim, morala je, da imamo danes potniške avione.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

In še nekaj. V SIAI pisanjih je veliko več nasprotij in nedorečenosti kot v pravilih šaha. Zlahka se jih opazi. Ena taka zelo čislana mantra je ta, Yudkowsky jo je s ponosom objavil, da "random sam po sebi ni nikoli najboljša rešitev, vedno obstaja boljša rešitev od random". Prov enemu se zahvaljuje, ker je opazil ta njegov modri point.

Bullshit. Napovedosvati kateri od radiaktivnih atomov urana bo naslednji eksplodiral, ne moreš bolje kot če random ugibaš. Njegova teza je pač bogus. Ali pa šifrirnih padov tudi ne moreš narediti boolje, kot če so random.

Hočem reči, niso tko smart kot si mislijo da so.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

Tale s šahom je dobra. Si je vredno zapomnit.

Bravo Thomas.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Hvala, gzibret.

No, kako bi moral zgledati program ki rošira, da bi bil "korekten"?

Psevdokoda:

if (MyKingMovevedTimes==0 {
   while (ThereIsARookOfMyColor) {
         if (ThisRookMovedTimes == 0) {
            if (FieldsBetweenMyKingAndThisRook==AllEmpty) {
               if (FieldsBetweenMyKingAndThisRook==NotAttacked && MyKingNotAttacked) {
                  MoveThisRookNextToMyKing;
                  JumpKingOverThisRook;  
}}}}}


Tako napisana koda bi to skrito rošado, ki je ni v stoletjih vse do izbruha "škandala" - opazil nihče, uporabila in odkrila. Vendar zdaj je FIDA dodala "IfRookIsNotAPromotedOne {".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gani-med ::

Dejansko je FIDA naknadno dodala FIDE pravilo, da je edino horizontalna rošada legalna, vertikalna pa ne.


Pravilo "horizontalne rošade" se je sicer že od 16 stoletja "samoumevno" predpostavljalo in v času ko FIDE sploh še ni obstajala, vertikalni skoki kralja niso bili dovoljeni.

Zafrknila se je sama FIDA z nekoliko nerodno formalizacijo pravil.
Po njenih "prikrito širokogrudnih" pravlih je legalna, čeprav ne takoj očitna, tudi vertikalna rošada in ni nič kontradiktornega v formalnem sistemu FIDE. Pač nova pravila FIDE ..

Zanimivo je, da so se pojavljali tudi filozofski zadržki, češ, da se je tista trdnjava že premikala, vendar v drugačni inkarnaciji, kot kmet, vendar še vedno kot ista entiteta >:D .

V praksi hitropoteznega šaha so pravila sicer še bolj divja, saj so dovoljene tudi nelegalne poteze, če jih nasprotnik pravočasno ne opazi (tudi požrtje kralja). Računalnik tega verjetno ne bi spregledal, pri ljudeh je pa to dokaj pogosto in povsem legalno ..
CO2 is the elixir of life.

gumby ::

Malce offtopic: kdo potem zmaga, če matiraš nasprotnika in noben ne opazi, da nimaš več kralja?
my brain hurts

gani-med ::

Če bo vzel kralja , bo to prav gotovo opazil :)
Cilj šahovske igre je namreč zajetje kralja in ko ga vzame, zmaga.

Za razliko od igre GO, kjer je pomembnejši teritorij, se v šahu vse vrti okoli kraljeve persone.
Subtilna razlika med vzhodnjaškoim in zahodnjaškim načinom razmišljanja...
CO2 is the elixir of life.

Okapi ::

Subtilna razlika med vzhodnjaškoim in zahodnjaškim načinom razmišljanja...
Samo škoda, ker je šah tudi vzhodnjaška pogruntavščina.:P

O.

gani-med ::

Korenine ima šah na vzhodu, vendar so se od takrat pravla zelo spremenila, prilagodila dinamični zahodnjaški mentaliteti.

Na vzhodu se šah v tej obliki ni nikoli prijel, tam množično prakticirajo polj počasne, globlje in bolj meditativne igre, kot je GO.
Indijec Anand je sicer res svetovni šahovski prvak, vendar to ne predstavlja reprezentančnega vzorca ali množične priljubljenosti igre, ki bi bila kakorkoli značilna za tamkašnje okolje.
CO2 is the elixir of life.

gani-med ::

Pred leti mi je slučajno prišla v roke tale knjiga, ki sem jo zdaj našel tudi na Amazonu Go, an Asian Paradigm for Business Strategy

Na to me je pravzaprav opozoril nekdo z daljnjega vzhoda, gre pa za zanimivo razmišljanje "z druge strani" in skozi prizmo iger, tistih najelitnejših, ki so imele in delno še imajo posebno vlogo v različnih kulturah. (kot šah na zahodu in GO na vzhodu)
CO2 is the elixir of life.

gardener ::

T-h-o-r:
torej bo AI odločala, kaj si nekdo resnično želi, ne pa le-ta sam
Friendly AI bo izračunala tisto, kar si resnično želimo (Coherent/Personal Extrapolated Volition), ker tega sami ne zmoremo ravno najbolje, kaj šele, da bi nam uspelo moralo eksplicitno zakodirati v AI. Cyc se ukvarja s tem na opisnem področju že okoli tri desetletja in marsikomu je že dolgo očitno, da je njihov poskus obsojen na propad. Na normativnem področju (t.j. ko se ukvarjamo s problemom AI morale) pa je takšen zaključek le še nekoliko zanesljivejši.

Zaradi takšnih in podobnih razlogov smo prisiljeni sprogramirati neke vrste učni algoritem, ki bo vsrkal vase naše želje in upe ter opravil na njih določene transformacije ter tako prišel do odgovora na vprašanje, česa si resnično želimo... in nato sprejel odločitve, ki bodo spremenile svet po teh naših (ekstrapoliranih, koherentnih) željah.

gardener ::

Thomas:
Lahko mi da samo odgovor, kaj bi bil RPOP-ov rezultat. Ni treba, da RPOP kadarkoli laufa zares.
Kot je rekel WarpedOne: "Mašina, ki ti vrne rezultat RPOP, je zopet le RPOP. Bljižnic ni.".

V analogiji z atomsko bombo, ki si jo omenil kasneje, imamo abstraktni model procesa fuzije, na podlagi katerega ustvarimo program, ki na določenem, dokaj visokem nivoju abstrakcije pride do željenega rezultata. Tako kot pogosto ne obstajajo analitični ('closed form') modeli kompleksnejših procesov, tudi močno dvomim, da smo sposobni najti abstrakten model RPOP-a, ki bi ga lahko izrabili na podoben način, kot nam to uspeva pri simulaciji atomske eksplozije - da bi nam to uspelo, bi morali biti že sami praktično superinteligentni. Dvomim tudi, da je kaj takega sploh v principu mogoče.

Če si samo poskušam predstavljati program, ki bi izračunal recimo, kako bi skupina znanstvenikov rešila problem staranja, v nekem simulirane svetu, je težko videti, kako bi nam to lahko uspelo, brez da bi dejansko ustvarili te ljudi skupaj s svetom v vsej svoji natančnosti, jim dali povezavo na internet itd... skratka, ustvarili čisto pravi RPOP (ki pa v tem kontekstu ni ravno nevaren, ker gre pač za ljudi - večinoma pa seveda ne bi bilo tako).

Težko breme dokazovanja, da lahko takšen design reši problem nevarnosti RPOP-a, je tako na tistih, ki ga zagovarjajo in ne na drugih, ki naj bi morali najti luknje v njem, ali pa v nasprotnem primeru sprejeti, da je brezhiben.

No, mene je izučilo. Če še šah ni bil waterproof, kako je šele z mnogo bolj kompliciranimi predpostavkami. Kot recimo s paketom znamke SIAI.
Imaš kak drug predlog, kot da se preprosto na vso moč potrudimo in poskušamo ustvariti nekaj popolnega? Kake dobre alternative namreč ni.

Je pa drugače zanimivo, da tisti, ki bi radi ročno zakodirali v AI svojo najljubšo etično teorijo, običajno ne pomislijo na to, kaj če se pri tem napravi kaka napaka in bodo s tem uničili celotno prihodnost človeštva...

S tem ne želim reči, da je napaka v CEV algoritmu praktično nemogoča - to seveda ni - temveč le, da na takšen način, kot mnogi želijo skonstruirati AI (ali pa sistem, ki ugotavlja, kaj naj bi napravil nek AI/RPOP), zmaga praktično ni mogoča. Pri dokončno razvitem CEV modelu in preostali FAI teoriji ter temeljito stestirani in dokazano pravilni implementaciji imamo vsaj nekaj možnosti.

Ampak vsekakor smo dovolj dolgo čakali, da [SIAI] izpolnijo svoje obljube. Še vedno jih lahko, samo niso pa edini in njihov koncept ni edinozveličaven. FAI je tako kot Lilienthalov glider, konkurenca je opravila z njim, morala je, da imamo danes potniške avione.
Odkrito rečeno bi rad videl kak konkurečen projekt, ki bi se lotil problema prijaznosti močne inteligence s kakega drugega kota, vendar žal ni videti ničesar, kar bi bilo vsaj kolikor toliko non-crackpotish. Ben Goertzel je pred časom imel nekaj idej na to temo, vendar so na žalost... am, precej slabe, koncept 'oracle AI', kot ga je pred časi zagovarjal Nick Bostrom, ostaja le medla ideja polna lukenj, česa drugega pa ni videti...

SIAI&FAI's all we've got, for now.

O tem, da se FAI projekt vleče že predolgo: glede na težavnost in na to, koliko časa je trajalo, da smo razvozlali kako izmed drugih večjih skrivnosti, ni za pričakovati, da je mogoče doseči cilj že po tej peščici let, odkar je nastal SIAI - sploh pri resursih, ki so bili vloženi vanj. Namesto pritoževanja nad tem, kako "ni bilo še nič storjenega" (kar mimogrede ne drži), predlagam, da se raje osredotočimo k temu, kako pomagati, da se bodo stvari odvijale hitreje. Matematično rigorozna teorija prijazne inteligence ni nekaj, kar bi lahko en sam posameznik razvil tekom nekaj popoldnevov...

V SIAI pisanjih je veliko več nasprotij in nedorečenosti kot v pravilih šaha. Zlahka se jih opazi. Ena taka zelo čislana mantra je ta, Yudkowsky jo je s ponosom objavil, da "random sam po sebi ni nikoli najboljša rešitev, vedno obstaja boljša rešitev od random".
K sreči sem ravno pred kratkim opazil, da si dobil odgovor na svojo opazko:

Eliezer Yudkowsky:
"To be precise, the claim was that when you can improve an algorithm by randomizing it, you can improve it further by derandomizing it. Assigning probabilities over uranium atoms isn't even a random task in the first place - you just lawfully calculate some numbers, and state those numbers out loud as your probabilities; not a single randomized step in the cognitive algorithm. If you said "bet everything on a random direction" it would be inferior. This is all stated very clearly in the original page.

In other words, Thomas was misstating my previous position (as a quotation no less!) and entirely failing to get the entire point..."

Vir: Logical Rudeness

Še kakšno "nasprotje oz. nedorečenost" v SIAI pisarijah? ;)

(Seveda ne namigujem na to, da jih ni - najbrž se kje že skriva kaka, samo 'nitpicking/poor reading comprehension' kakršnega si pokazal tule, to pač ni.)

Mimogrede, ideja, katere izkrivljeno obliko omenjaš, drugače izvira od E. T. Jaynesa, legendarnega 'bayesian master-ja'. :)

E. T. Jaynes:
"It appears to be a quite general principle that, whenever there is a randomized way of doing something, then there is a nonrandomized way that delivers better performance but requires more thought."

Hočem reči, niso tko smart kot si mislijo da so.
What can I say... niso tako smart, kot bi bilo dobro, da bi bili - kakšna pa je njihova samoevalvacija inteligence, pa ne bi vedel. ;)

Thomas ::

Niso zaštekali. Yudkowsky je trdil, da random ni nikoli optimum. To preprosto ni res. En primer sem dal, uranove atome, katere bo razneslo, drugega se mi ni ljubilo. Kako bolje kot random narediti "cypher pad"?

Lahko ga naredimo z algoritmom, po katerem je vsaka cifra na tem šifrirnem listku 1. Bodo hitro prebrali tako "zašifrirana" sporočila. Randomizacija tega algoritma pa da praktično (in teoretično) neprebojno šifro.

Ni načina, kako bi to še izboljšali.

A sem bil jasen?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Fave ::

Thomas je izjavil:

Niso zaštekali. Yudkowsky je trdil, da random ni nikoli optimum. To preprosto ni res. En primer sem dal, uranove atome, katere bo razneslo, drugega se mi ni ljubilo. Kako bolje kot random narediti "cypher pad"?


Kaj pa, če eksplozija uranovih atomov ni true random? IMO true random v tem vesolju ne more obstajat. Če Yudkowsky tudi verjame v to (in, da se izkaže to za pravilno razmišljanje), potem ima prav.
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Thomas ::

Celo če ne obstaja true random iz kvantnega sveta, morata biti cypher pad in Monte Carlo metoda as random is possible da sta učinkovita.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Fave ::

Ja, ampak, če to vesolje funkcionira po nekem pravilu, potem je random slaba izbira. Trenutno je random izbira v določenih primerih najboljše kar imamo, na dolgi rok bo pa najbrž padla.
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Thomas ::

Še vedno je najmanj za MC in CP, as random as possible tanajtabol!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Fave ::

Ja, tanajtabol, ampak, če bi enkrat poznal vse zakonitosti vesolja, ne vem zakaj bi še uporabljal MC?
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Thomas ::

če bi enkrat poznal vse zakonitosti vesolja


Ne vemo kaj bi pol.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Fave ::

Vse nam bi blo jasn! 8-)
My mind's a hyper tool that fixes everything.

.:noir:. ::

koliko pa se je maneverskega prostora za odkrivanje popolnoma novih zakonitosti..oz da so nove tako drugacne od trenutnih, da bi se vsi pogledi spremenilo? Verjetnost?

Thomas ::

Jaz mislim, da ni preveč verjetno, da bomo odkrili kakšen QM hack. Never the less, zdaj razpada uranovih atomov ne znamo predvideti. Nič bolj ne znamo obiti Monte Carlo, niti delati tako zanesljivih šifrirnih padov, kakor so tisti čimbolj random.

Situacija je pač vsaj trenutno taka. Najmanj trenutno.

Da bomo odkrili vse ravno tako, da bo Yudkowsky imel prav, ne verjamem. Sigurno pa nima prav zdajle in to je bil point debate. Masovno so se pomotili skupaj z njim in jim sploh ne moreš dopovedat. Se pa dobr vidi tkole od strani, kako niso taki racionalisti, za kakršne se imajo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

.:noir:. ::

res je da ne moremo nikoli nekaj zagotoviti 100% tako da verjetnos je, je pa zelo majhna da bi se vse spremenilo..

Glede Yudkowsky-a pa..sem mu pred leti zelo sledil, dokler nisem prebral nekega neskladja v njegovi trditvi regarding the evolution. No od takrat ni vec take (podzavestne:) motivacije da bi se redno vracal nazaj, se pa še na vsake toliko časa...

Fave ::

Thomas je izjavil:

Jaz mislim, da ni preveč verjetno, da bomo odkrili kakšen QM hack.


Nekaj bo treba, če bi vse lahko tako idealno popisali s QM, potem bi že imeli poenoteno teorijo. Pa jo nimamo - še.
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Thomas ::

Kdo pa pravi, da se bo s tem QM "izboljšala" v tem smislu, da se bomo znebili True randoma? Nikakor ni nujno.

Vendar še vseeno bo MARSIKAJ ostalo, kjer je random as possible, najraje the true one, če se da - the best.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Fave ::

True random v sistemu, ki ga znamo opisati do popolnosti pravilno nima kaj počet. Po moje.
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Thomas ::

Denimo, da želiš svoje sporočilo zamaskirati tako, da ga bo lahko prebral samo nekdo, ki ima ključ, da ga odklene. Če je ta ključ posledica delovanja nekega algoritma, lahko prestreznik sproba prvih N nanjkrajših algoritmov in prebije šifro.

Če je ključ random as possible, pa ni krajšega algoritma.

Ali random as possible - recimo posnet beli šum - ali pa celo posnete zaporedne številke uranovih atomov, kakor jih je v neki flaški raznašalo.

A zdej to je true random ali ne, je postransko vprašanje. Je dovolj random, da je šifriranje optimalno. Dosti boljše, kot bi ga zamaskiral z recimo Pi-e.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

innerspace ::

Kako lahkjo dekodiras popoln random code?
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Thomas ::

Lahko, če imaš isti cypher pad. Tedaj in le tedaj.

Ravno zato je skrajno random cypher pad najboljši, da ne rečem edino dober cypher pad. Ruska šifra, kot se tudi lepo reče.

Clear case, kako je random as possible the best rešitev, kjer boljše ni.

Primer skreiran zato, da lahko razumete, da si ga Yudkowsky eno malenkost preveč misli, ko ocenjuje svojo inteligenco in znanje. Ni tako dober, ni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

poweroff ::

Thomas, ti trdiš, da true random obstaja?
sudo poweroff

Thomas ::

Ja, zgleda precej bolj verjeten od alternative.

Enostavno ne moreš (fizikalno nemogoče) zbrati o nekaterih pojavih dovolj date, da bi lahko ugotovil, kaj se bo zgodilo. Naprimer, če bi podrobno preiskoval tiste uranove atome, katerega bo naprej razneslo, bi jih s tem toliko pretresel, da bi bil razpad spet drugačen.

To je true random.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

innerspace ::

To je true random.

Temu bi jaz rekel nedolocljivost(negotovost).
Kaj pa random sort nekih matematicnih vrednosti, obstaja?
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Thomas ::

To je true random zato, ker ne moreš (kolikor je znano vsaj in zgleda solidno), izvedeti karkoli vnaprej, kar se tiče tistih (vsakih radioaktiovnih) atomov.

Matematični je pa lahko pseudorandom. Tudi ta je dokaj v redu, za metodo Monte Carlo, naprimer. Samo ne smeš poznat njegovega algoritma, sicer si lahko biased za določene eksperimente in funkcije. Za vsako pseudorandom sekvenco najdeš tako funkcijo, ki jo Monte Carlo slabo zintegrira.

Za true random pa lahko tako funkcijo uganeš samo po naključju. Naletiš nanjo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

innerspace ::

Ok, se malo bolj offtopic:
Imas klasicen double slit eksperiment s fotoni in razporeditvijo.
Kako bi lahko vedel kdaj bo nek sprozen foton sel skozi levo in kdaj skozi desno rezo? Bi lahko rekel da je izbor random?
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

poweroff ::

No, jaz tudi zagovarjam to teorije, da true random obstaja.

Vprašanje, ki sledi pa je - ali je torej 100% napovedljivost mogoča? V bistvu: je 100% simulacija mogoča?
sudo poweroff

Thomas ::

100% simulacija še "v naravi" ni možna. Dokaj približna simulacija samega sebe izpred nanosekunde si.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

innerspace ::

No, jaz tudi zagovarjam to teorije, da true random obstaja.

Vprašanje, ki sledi pa je - ali je torej 100% napovedljivost mogoča? V bistvu: je 100% simulacija mogoča?


Ce lahko svoje mnenje pristavim...True random obstaja lahko zgolj v neki virtualnosti, fizikalno pa ne, zato 100% napovedljivost fizikalnih dogodkov ne obstaja, simulacija pa itak rabi neko bazo, ki jo simulira...ce jo dovolj zozis, lahko vse napoves, ker poznas vse spremenljivke. A stem izkljucis vse ostale moznosti.
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Thomas ::

Dokaj izključiš, ja. Dokaj. Lahko te pa nekatere "zunanje" okoliščine izdajo. Ko crkne RAM ... se posuje v virtualnosti, če je poškodba večja od neke tolerance. Neničelna verjetnost za kaj takega, vedno. Žal.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Mar nisi prej zagovarjal determinizma, Thomas ;)

"True random" IMHO ne obstaja (je v istem rangu kot ex nihilo).
Za vsako aktivnost potrebuješ mehanizem. Tudi za generacijo "randoma" potrebuješ mehanizem generatorja - le ta pa je podložen pravilom.

Vsak "random" generator tako deluje po nekih (nujno) determiniranih pravilih.

Če bi skapiral pravila generatorja - bi ugotovil sistem, po katerih meče "random" ven - in to ne bi bilo več random.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

Ja, ja. Nekaj časa sem mislil, da bomo True random zaobšli. Zdaj sem spremenil mnenje. Mislim, da ga ne bomo mogli.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Seveda pa moram reči, da je QM popolnoma deterministična, to trdim še vedno in vedno sem.

Vprašanje je samo, če mi lahko poznamo tisto stanje, iz katerega se naprej razvija.

No, to sem včasih mislil, da bi lahko, zdaj pa nimam več tapravega upanja za kaj takega. Zgleda da ne gre.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

poweroff ::

No, to sem hotel pokazati. Da true random obstaja (in ko sem to pred časom trdil, se mi je Thomas Veliki celo posmehoval).
sudo poweroff

WarpedGone ::

Za vsako aktivnost potrebuješ mehanizem.

Seveda ga potrebuješ, razlika je le a poznaš vse njegove parametre dovolj podrobno al ne. Če jih ne - imaš po definiciji true random.

Ali true random obstaja al ne je stvar definicije "polja opazovanja". Če gledaš objektivno naravno, kako nekaj laufa - tle so v principu sami vzročni mehanizmi in true randoma ni. Če pa gledaš naravo s subjektivnega stališča in probaš stvari razumet in napovedovat pa slejkoprej padeš pod resolucijo svojega modela in fašeš true random.
Zbogom in hvala za vse ribe

Thomas ::

Da true random obstaja (in ko sem to pred časom trdil, se mi je Thomas Veliki celo posmehoval).


To se ni zgodilo, vsaj tako ne kot zdaj hočeš prikazati. IMO takrat nisi vedel kaj je true random, ne zdaj.

slejkoprej padeš pod resolucijo svojega modela in fašeš true random.


True. To je to.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

poweroff ::

To se ni zgodilo, vsaj tako ne kot zdaj hočeš prikazati. IMO takrat nisi vedel kaj je true random, ne zdaj.


Aha. Po moje pa ti ne veš čisto točno kaj trdiš.
sudo poweroff

Thomas ::

Oh, vem, vem. Vem tudi to, da ti ne razumeš prav prida, kaj se sploh pogovarjamo o tem true randomu in o tem kako je ali ni - random kdaj optimalna rešitev kakšnega problema.

Mogoče te majo mnogi na Slotechu za precej brihtnega, jaz te zagotovo nimam, boš oprostu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Ali true random obstaja al ne je stvar definicije "polja opazovanja"

Pod "true" razumem objektivno resnico, tudi če je le ta neizmerljiva.

Če ugibamo o morebitni realnosti mehanizma, ki šiba ven "random", ugotovimo da le ta ne more biti povsem random. Ergo - "true" randoma ni.

Če pa se vrnemo na spoznavno in izračunljivo je jasno, da ne boš nikoli doumel kompleksnosti mehanizma, ki šiba ven "random" in bo zato za vse praktične pojme res random (res "slejkoprej padeš pod resolucijo svojega modela in fašeš true random".)

Ampak ne "true" random.
Fizikalnim redukcionizmom navkljub je potrebno razlikovati objektivno realnost od izmerljivega približka.

Edit:
Fizikom je potrebno dopovedat, da v fizikalno nespoznavnem/neznanem NI vse dovoljeno in možno. Tudi za "nespoznavno" veljajo uveljavljena pravila in konstante (dokler ne dokažeš "možnost" nasprotnega).
V temle primeru je to true random generator.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()
««
98 / 182
»»