Forum » Znanost in tehnologija » Protokol
Protokol
Temo vidijo: vsi
EssEncE ::
Če je človek tako narejen, da se hitro navadi na neko reč in mu postane brezvezna in kmalu tudi zelo moteča, to pomeni samo, da je tako narejen. Lahko pa narediš tako, da se ničesar ne naveličaš in je vedno enako zabavno. Magar samo ponavljaš nek loop.
Ti gzibon sploh teme nisi prebral, ane?
Ti gzibon sploh teme nisi prebral, ane?
gzibret ::
> Magar samo ponavljaš nek loop.
Na obe strani listka napišeš "obrni!" in slediš navodilom. Vmes doživljaš orgazme.
Na obe strani listka napišeš "obrni!" in slediš navodilom. Vmes doživljaš orgazme.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
> Na obe strani listka napišeš "obrni!" in slediš navodilom. Vmes doživljaš orgazme
Dojel je. Samo nekaj ga sili v banalizacijo. Listke bi obračal? Kakšne?
Dojel je. Samo nekaj ga sili v banalizacijo. Listke bi obračal? Kakšne?
gzibret ::
Kar sem hotel v "tadolgem" postu napisat je to, da se obračanja listkov slej kot prej naveličaš, orgazmi pa postajajo vedno redkejši. Po dolgotrajnem obračanju pa si sploh ne moreš več zamisliti kako listka NE obračati in če ti kdo uzame listek se ti zdi, kot da so ti odrezali roke.
Tako vsaj delujem jaz. Če vi ne delujete tako, mi povejte. Lahko da sem marsovec? Tudi mene zanima.
Vem da je banalno, vendar človek mora vedno pretiravati. Bolj pretiravaš, bolj živa je prispodoba.
Tako vsaj delujem jaz. Če vi ne delujete tako, mi povejte. Lahko da sem marsovec? Tudi mene zanima.
Vem da je banalno, vendar človek mora vedno pretiravati. Bolj pretiravaš, bolj živa je prispodoba.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Le ni dojel. Tako kot imaš pet prstov, tako imaš mehanizem naveličanja. Opcija pač. Pet prstov bi blo še za obdržat, naveličanja NE.
Thomas ::
Moram pa povedat, da gzibretove in tsh2jeve (a ne bi vedva mela kakšnih krščanskih nickov? vprašam!) ... da torej njuno razpravljanje je gotovo povsem legitimno, četudi se ne strinjam vedno z njima. Ampak se je vsaj kej ne strinjat!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Vesoljc ()
Thomas ::
Trenutno je nekje debata, če AI poleg predictions potrebuje tudi decisons. Jest trdim, da je odločanje samo predvidevanje, kaj je najboljše po p/p principu. Zenkrat nimam večine. Še. I'll keep you informed. 
[za z&t se vedno najde čas! - vsc]
[za z&t se vedno najde čas! - vsc]
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Vesoljc ()
drejc ::
Tud v drugo smer gre...(predvidevanje po p/p => odločanje; in obrat...).
Kaj pa če naš AI zevolvira v sadista...eternal hell?
Kaj pa če naš AI zevolvira v sadista...eternal hell?
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
nevone ::
>Tako vsaj delujem jaz. Če vi ne delujete tako, mi povejte. Lahko da sem marsovec? Tudi mene zanima.
To do koder nas je pripeljala biološka evolucija, je to kar ti praviš. Tako JE. Samo mi s tem nismo preveč zadovoljni zato bi radi ločili zrno od plev. To da se naveličaš je zate - za tvoj pleasure - pleve, ki bi ga hotel ločit od zrna in poslej uživati v zrnu brez plev. Naveličanje je za gene čisto koristno, ker služi temu, da se posvetiš tudi potrebam telesa, ki so motor tvoje zavesti in užitka. Da pri zagotavljanju energije za telo doživljaš tako užitek kot bolečino, je produkt evolucije, ki je na ta način uspela priti do koder je pač prišla.
Seveda bo treba za dosego cilja še kaj postoriti. Najslabše za napredovanje k cilju pa je razmišljanje, da tako kot je pač je, da če bi se dalo drugače, bi se to že zgodilo, in itak zame to ne bo prišlo v poštev. Na ta način lahko samo premlevaš to, kar je bilo že premleto ali kar premleva večina, ne upaš ali pa nočeš ali ne znaš pa stopiti korak naprej.
Tako kot smo recimo izumili anestezijo, je možno doseči stalno abolicijo od bolečine. Problem je le v tem, da bolečina danes predstavlja obenem tudi gonilno silo, ki nas ohranja "budne". Ko bomo znali ostati budni tudi, ko nas v to ne bo silila bolečina smo dosegli svoje.
o+ nevone
To do koder nas je pripeljala biološka evolucija, je to kar ti praviš. Tako JE. Samo mi s tem nismo preveč zadovoljni zato bi radi ločili zrno od plev. To da se naveličaš je zate - za tvoj pleasure - pleve, ki bi ga hotel ločit od zrna in poslej uživati v zrnu brez plev. Naveličanje je za gene čisto koristno, ker služi temu, da se posvetiš tudi potrebam telesa, ki so motor tvoje zavesti in užitka. Da pri zagotavljanju energije za telo doživljaš tako užitek kot bolečino, je produkt evolucije, ki je na ta način uspela priti do koder je pač prišla.
Seveda bo treba za dosego cilja še kaj postoriti. Najslabše za napredovanje k cilju pa je razmišljanje, da tako kot je pač je, da če bi se dalo drugače, bi se to že zgodilo, in itak zame to ne bo prišlo v poštev. Na ta način lahko samo premlevaš to, kar je bilo že premleto ali kar premleva večina, ne upaš ali pa nočeš ali ne znaš pa stopiti korak naprej.
Tako kot smo recimo izumili anestezijo, je možno doseči stalno abolicijo od bolečine. Problem je le v tem, da bolečina danes predstavlja obenem tudi gonilno silo, ki nas ohranja "budne". Ko bomo znali ostati budni tudi, ko nas v to ne bo silila bolečina smo dosegli svoje.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
_marko ::
Thomas:
A daš link? Res me zanima, kje še imajo te pogovere.
A daš link? Res me zanima, kje še imajo te pogovere.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
Thomas ::
> Kaj pa če naš AI zevolvira v sadista...eternal hell?
Tega se je najbolj bati. Ni zelo verjetno, je pa zelo slabo. Matematično upanje za to je znantno - majhna verjetnost, krat velikanski (negativni) dobitek.
Najpomembnejša naloga, da se kaj takega ne primeri! Najpomembnejša.
Stvari gredo lahko v hell tudi "spontano". Lisasti psi žro gazele kar žive. Pa še marsikaj takega.
marko, dobiš v ZS.
nevone, hudičevo dobro si napisala!
Tega se je najbolj bati. Ni zelo verjetno, je pa zelo slabo. Matematično upanje za to je znantno - majhna verjetnost, krat velikanski (negativni) dobitek.
Najpomembnejša naloga, da se kaj takega ne primeri! Najpomembnejša.
Stvari gredo lahko v hell tudi "spontano". Lisasti psi žro gazele kar žive. Pa še marsikaj takega.
marko, dobiš v ZS.
nevone, hudičevo dobro si napisala!
_marko ::
-> Stvari gredo lahko v hell tudi "spontano".
Ja, lahko, se mi pa zdi primerno dodati, da lakho tudi gredo stvari spontano v "pleasure".
Nevem sploh, če lahko kvanta fluktacija naredi veliko možnosti obstajanja za zavest, kaj šele pleasure ali pain.
Verjetnost je blizu nič. Sklepam.
Ja, lahko, se mi pa zdi primerno dodati, da lakho tudi gredo stvari spontano v "pleasure".
Nevem sploh, če lahko kvanta fluktacija naredi veliko možnosti obstajanja za zavest, kaj šele pleasure ali pain.
Verjetnost je blizu nič. Sklepam.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
Thomas ::
Na srečo je pleasure večji atraktor, kot pain. Po definiciji že.
Ampak ne smemo računati samo z verjetnostmi. Bolj verjetno je, da najdem tolar na tleh, kot da jih izgubim milijon. Moram najprej zmnožiti verjetnost z dobitkom, da dobim matematično upanje.
Pa še ni dovolj. Nekatere reči se preprosto ne smejo zgoditi.
Ampak ne smemo računati samo z verjetnostmi. Bolj verjetno je, da najdem tolar na tleh, kot da jih izgubim milijon. Moram najprej zmnožiti verjetnost z dobitkom, da dobim matematično upanje.
Pa še ni dovolj. Nekatere reči se preprosto ne smejo zgoditi.
snow ::
> Kako pojasnjuješ razvoj tolerance pri odvisnikih?
Toleranca je eden od mehanizmov, s katerimi se lahko neha sinteza/razgradnja/sproščanje neke snovi v našem telesu. Receptor postane manj občutljiv za signalno molekulo(se mu spremeni konformacija in/ali nanj se veže nek inhibitor), zato so potrebne večje koncentracije (=večje doze) snovi za dosego enakega efekta, kot prej.
No konec signala, lahko pomeni tudi razgradnjo signalne molekule na receptorju. Poznamo pa tudi primere (bojni strupi), ko se signalne molekule ireverzibilno vežejo na receptor in povzročijo trajno vzdraženje (mišične celice, ki vodi v smrt).
Toleranca je sestavni del delovanja človeškega telesa, ki pa se ga da očitno tudi pretentati. Kako je z receptorji/centrom za ugodje? Najbrž kaj podobnega... če pa že obstaja kakšen mehanizem, ki bi preprečeval kaj takšnega, bi se ga pa dalo verjtno uspavati. Tolk na tem substratu, ne vidim pa ovir glede tega na digitalnem substratu. Ampak kaj bi pa zadeva prinesla, kako bi se vse spremenilo, je pa druga zgodba.
Pa še en zanimiv link: Sony patent takes first step towards real-life Matrix.
p.s.: Thomas še meni!
Toleranca je eden od mehanizmov, s katerimi se lahko neha sinteza/razgradnja/sproščanje neke snovi v našem telesu. Receptor postane manj občutljiv za signalno molekulo(se mu spremeni konformacija in/ali nanj se veže nek inhibitor), zato so potrebne večje koncentracije (=večje doze) snovi za dosego enakega efekta, kot prej.
No konec signala, lahko pomeni tudi razgradnjo signalne molekule na receptorju. Poznamo pa tudi primere (bojni strupi), ko se signalne molekule ireverzibilno vežejo na receptor in povzročijo trajno vzdraženje (mišične celice, ki vodi v smrt).
Toleranca je sestavni del delovanja človeškega telesa, ki pa se ga da očitno tudi pretentati. Kako je z receptorji/centrom za ugodje? Najbrž kaj podobnega... če pa že obstaja kakšen mehanizem, ki bi preprečeval kaj takšnega, bi se ga pa dalo verjtno uspavati. Tolk na tem substratu, ne vidim pa ovir glede tega na digitalnem substratu. Ampak kaj bi pa zadeva prinesla, kako bi se vse spremenilo, je pa druga zgodba.
Pa še en zanimiv link: Sony patent takes first step towards real-life Matrix.
p.s.: Thomas še meni!
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
gzibret ::
Pleasure pomeni veliko input inpulzov v možgane (na fizičnem nivoju). Na povečano število input impulzov se možgani (nevronska mreža) priredijo tako, da se poveča nadpražni dražljaj ali zmanjša izločanje neurotransmiterjev ali poveča izločanje snovi, ki neurotransmiterje razgrajujejo. To pleasure zmanjša. Na te procese vplivajo droge ali bojni strupi, kot je povedal Snow.
Depresivno stanje (to bi lahko imenovali kot pain, vendar ne enačiti z bolečino, ki bi jo lahko bolje stlačili v prvi primer) pri ljudeh je lahko v mnogih primerih (POZOR - v mnogih primerih, ne pri VSEH primerih) posledica zmanjšanja elektroprevodnosti živčnih celic - torej ravno obraten proces, kar se da pošlihtati z litijevimi tabletami, ki jih morajo bolniki jemati celo življenje. Optimizem se vrne, zato bolniki mnogokrat opustijo jemanje teh tablet in depresije (ter nenehno razmišljanje o samomoru) se spet vrnejo.
Kako boš pa podoben proces impliciral na npr. afiniteto do čokoladnih tortic? Ali na manično odvisnost do iger na srečo?
Depresivno stanje (to bi lahko imenovali kot pain, vendar ne enačiti z bolečino, ki bi jo lahko bolje stlačili v prvi primer) pri ljudeh je lahko v mnogih primerih (POZOR - v mnogih primerih, ne pri VSEH primerih) posledica zmanjšanja elektroprevodnosti živčnih celic - torej ravno obraten proces, kar se da pošlihtati z litijevimi tabletami, ki jih morajo bolniki jemati celo življenje. Optimizem se vrne, zato bolniki mnogokrat opustijo jemanje teh tablet in depresije (ter nenehno razmišljanje o samomoru) se spet vrnejo.
Kako boš pa podoben proces impliciral na npr. afiniteto do čokoladnih tortic? Ali na manično odvisnost do iger na srečo?
Vse je za neki dobr!
tsh2 ::
> Ja, lahko, se mi pa zdi primerno dodati, da lakho tudi gredo stvari spontano v "pleasure".
>
kaj imaš raje: možnost, da lahko pride max pain vsak trenutek nepričakovano, ali neki srednji pleasure, ki ga človek lahko doseže že sedaj. ali ne bi strah pred možnostjo max pain-a pokvaril ta max pleasure?
brez predictions in decisions ni AI. predvidevanje rabiš zato, da se lahko prav odločiš, kaj je potrebno storiti za dosego nekega cilja.
se mi zdi da je tukaj tale zmedenost pri ljudeh, ki se spašujejo, če AI rabi "decisions": del odločitve je tudi zavedanje se te odločitve. čutiš izbiro, ne da delaš kar avtomatično brez zavedanja se te odločitve. torej se v resnici sprašujejo tole: ali AI rabi zavedanje?
še o užitku: ne obstaja samo en užitek ali ena sreča. užitkov je toliko vrst kolikor je različnih objektov v svetu.
po mojih izkušnjah so užitki pri ljudeh relativni; nek užitek je tolikšen, za kolikor je večji od prejšnjega užitka/bolečine, ki smo ga imeli. zato je tudi samo prenehanje bolečine užitek, eden najpogostejših užitkov pravzaprav.
se mi zdi da se da doseči da je človek čisto vedno srečen, tudi takrat ko ga mučijo. le pravi miks vseh stvari mora priti da človek doseže tako stanje, sploh ni potrebna kakršnakoli modifikacija njegovih možganov. AI bi nam pomagal tukaj lahko, kot nekakšen psihiater, samo povedal nam bi kaj moramo delati in razmišljati da dosežemo tako vse-srečno stanje.
>
kaj imaš raje: možnost, da lahko pride max pain vsak trenutek nepričakovano, ali neki srednji pleasure, ki ga človek lahko doseže že sedaj. ali ne bi strah pred možnostjo max pain-a pokvaril ta max pleasure?
brez predictions in decisions ni AI. predvidevanje rabiš zato, da se lahko prav odločiš, kaj je potrebno storiti za dosego nekega cilja.
se mi zdi da je tukaj tale zmedenost pri ljudeh, ki se spašujejo, če AI rabi "decisions": del odločitve je tudi zavedanje se te odločitve. čutiš izbiro, ne da delaš kar avtomatično brez zavedanja se te odločitve. torej se v resnici sprašujejo tole: ali AI rabi zavedanje?
še o užitku: ne obstaja samo en užitek ali ena sreča. užitkov je toliko vrst kolikor je različnih objektov v svetu.
po mojih izkušnjah so užitki pri ljudeh relativni; nek užitek je tolikšen, za kolikor je večji od prejšnjega užitka/bolečine, ki smo ga imeli. zato je tudi samo prenehanje bolečine užitek, eden najpogostejših užitkov pravzaprav.
se mi zdi da se da doseči da je človek čisto vedno srečen, tudi takrat ko ga mučijo. le pravi miks vseh stvari mora priti da človek doseže tako stanje, sploh ni potrebna kakršnakoli modifikacija njegovih možganov. AI bi nam pomagal tukaj lahko, kot nekakšen psihiater, samo povedal nam bi kaj moramo delati in razmišljati da dosežemo tako vse-srečno stanje.
snow ::
> se mi zdi da je tukaj tale zmedenost pri ljudeh, ki se spašujejo, če AI rabi "decisions": del odločitve je tudi zavedanje se te odločitve. čutiš izbiro, ne da delaš kar avtomatično brez zavedanja se te odločitve. torej se v resnici sprašujejo tole: ali AI rabi zavedanje?
Smo se včeraj na chatu menli mal o teh decisions. Če ima AI naštiman, da dela v smeri max pleasure/pain, nima nekaj ful za izbirat, ampak pač izbere tisto najboljšo varianto. Temu bi rekel jaz navidezna odločitev
> še o užitku: ne obstaja samo en užitek ali ena sreča. užitkov je toliko vrst kolikor je različnih objektov v svetu.
Hmm. Za vsak predmet na svetu imaš nek nevron sreče? Ali mogoče lahko določene nevrone (center za srečo, užitek) vzdražimo z različnimi stvarmi. Jaz si zadevo predstavljam, da imamo več inputov, ki se potem združijo/združujejo in potem gremo do tega centra za užitev oz. veselje. Zdej v obratni poti pa ne moremo enolično določit po kateri poti smo prišli... vemo samo da smo prišli tja. No seveda, če se spomnimo poti potem vemo... če pa pozabimo pa ne moremo določit.
Podobno kot bi nekaj časa jedel, pa bi se potem udaril v glavo in pozabil kaj si jedel, pa bi še vseeno imel občutek, da si sit, čeprav nebi vedel od česa. Ni zdej da imaš občutek, da si sit od kosa kruha z marmelado.
Smo se včeraj na chatu menli mal o teh decisions. Če ima AI naštiman, da dela v smeri max pleasure/pain, nima nekaj ful za izbirat, ampak pač izbere tisto najboljšo varianto. Temu bi rekel jaz navidezna odločitev
> še o užitku: ne obstaja samo en užitek ali ena sreča. užitkov je toliko vrst kolikor je različnih objektov v svetu.
Hmm. Za vsak predmet na svetu imaš nek nevron sreče? Ali mogoče lahko določene nevrone (center za srečo, užitek) vzdražimo z različnimi stvarmi. Jaz si zadevo predstavljam, da imamo več inputov, ki se potem združijo/združujejo in potem gremo do tega centra za užitev oz. veselje. Zdej v obratni poti pa ne moremo enolično določit po kateri poti smo prišli... vemo samo da smo prišli tja. No seveda, če se spomnimo poti potem vemo... če pa pozabimo pa ne moremo določit.
Podobno kot bi nekaj časa jedel, pa bi se potem udaril v glavo in pozabil kaj si jedel, pa bi še vseeno imel občutek, da si sit, čeprav nebi vedel od česa. Ni zdej da imaš občutek, da si sit od kosa kruha z marmelado.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Thomas ::
Jest vsekakor zastopam mnenje, da je odločitev vedno samo za tisto akcijo, ki bo predvidoma prinesla boljši p/p.
Vsaki akciji se predvidi njen p/p "izplen", potem pa nobene izbire več niti ni. Je le nepotreben privid.
Decisioning zveden na predicting p/p-ja.
Vsaki akciji se predvidi njen p/p "izplen", potem pa nobene izbire več niti ni. Je le nepotreben privid.
Decisioning zveden na predicting p/p-ja.
snow ::
Ja.. hm sem pisal ta primer za AI, ampak po razmisleku ugotovil, da če človek res deluje v smeri max pleasure/pain, potem tudi sam tako izbira, čeprav se nam mogoče včasih zdi, da ne. Pač je v ozadju neka bolj čudna ocenjevalna funkcija.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Thomas ::
Morm priznat, da ne vem, koliko so tile bleferji in koliko niso.
30 ljudi velik team, ki bo naredil AGI, rabjo vodjo tega teama, ki bo s Petrom Vossom, ustanoviteljem firme tesno sodeloval .. itd., itd. ...
Morm priznat, da ne zmorem presodit, če so ali niso oni najmočnejši igralec ta moment.
Sem se pa odloćil, da doktor Thaler je blefer. Tega se da pozabit.
Ampak tile, so pa čist nov moment, čeprav da živijo, že dolgo vem. Hm ...
30 ljudi velik team, ki bo naredil AGI, rabjo vodjo tega teama, ki bo s Petrom Vossom, ustanoviteljem firme tesno sodeloval .. itd., itd. ...
Morm priznat, da ne zmorem presodit, če so ali niso oni najmočnejši igralec ta moment.
Sem se pa odloćil, da doktor Thaler je blefer. Tega se da pozabit.
Ampak tile, so pa čist nov moment, čeprav da živijo, že dolgo vem. Hm ...
nicnevem ::
> 30 ljudi velik team, ki bo naredil AGI, rabjo vodjo tega teama, ki bo s Petrom Vossom, ustanoviteljem firme tesno sodeloval ..
Iščejo vodjo, ja...tako kot pri SIAI iščejo superinteligentnega seedAI programerja. Včasih se mi zdi, da zahtevajo preveč - takih ljudi je peščica, raztresenih na vse strani neba. Se zna zgoditi da jih Singularnost prehiti...
Tukajle pravijo:
We envision the development of the system as falling into three phases:
Implementation and basic testing
Teaching the system via interaction and simple conversation
Teaching the system to modify its own learning algorithms
Currently, 3 years after the project’s inception we are about 60% of the way through Phase 1.
Koliko možnosti imajo da jim prvim uspe? Več kot pri Adaptive AI?
Iščejo vodjo, ja...tako kot pri SIAI iščejo superinteligentnega seedAI programerja. Včasih se mi zdi, da zahtevajo preveč - takih ljudi je peščica, raztresenih na vse strani neba. Se zna zgoditi da jih Singularnost prehiti...
Tukajle pravijo:
We envision the development of the system as falling into three phases:
Implementation and basic testing
Teaching the system via interaction and simple conversation
Teaching the system to modify its own learning algorithms
Currently, 3 years after the project’s inception we are about 60% of the way through Phase 1.
Koliko možnosti imajo da jim prvim uspe? Več kot pri Adaptive AI?
Thomas ::
IMHO ... niso na tapravi poti, ne eni in ne drugi.
IMHO, kakšen IBM ali HP oddelek je pa lahko. Oziroma, je vsaj hitro lahko.
No, tko je. Pri SIAI, če bi se začeli ukvarjati s VPOP (Very Powerful Optimization Process), s čemer se zavestno (zaenkrat in baje) nočejo, bi imeli kar dobre možnosti, da v 10 letih naredijo vsaj Gray Goo, če že ne kaj boljšega.
Ampak to je vse "IMHO".
IMHO, kakšen IBM ali HP oddelek je pa lahko. Oziroma, je vsaj hitro lahko.
No, tko je. Pri SIAI, če bi se začeli ukvarjati s VPOP (Very Powerful Optimization Process), s čemer se zavestno (zaenkrat in baje) nočejo, bi imeli kar dobre možnosti, da v 10 letih naredijo vsaj Gray Goo, če že ne kaj boljšega.
Ampak to je vse "IMHO".
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
.:noir:. ::
Huh malo sem ze pozabil kaJ pomeni GRAY GOO...sam tko :)
Me pa zanima kaksen je bil napredek na temu podrocju odkar se je ta tema odprla 18.11.2000?
Je napredek in so razlike take kot se je pricakovalo, ali so pod ali celo nad pricakovanji?
In ce se res prav tako exsponentno razvija na temu podrocju (mogl bi se i guess).
Me pa zanima kaksen je bil napredek na temu podrocju odkar se je ta tema odprla 18.11.2000?
Je napredek in so razlike take kot se je pricakovalo, ali so pod ali celo nad pricakovanji?
In ce se res prav tako exsponentno razvija na temu podrocju (mogl bi se i guess).
drejc ::
Rodil se je Blue Gene\L.
Btw: kolk smo se daleč od 10^5 MIPSov, kolikor naj bi bila Moravčeva meja.
Btw: kolk smo se daleč od 10^5 MIPSov, kolikor naj bi bila Moravčeva meja.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
Thomas ::
Gray Goo ali Sivi Poc pomeni, da si nehote spremenil celo Zemljo v aseptično puščavo, naseljeno na gosto s kakšnimi trivialnimi selfreplicated nanoroboti.
Black Goo bi pomenil, da si to napravu zanalašč.
Kaj je novega v 4,5 letih? Top superračunalnik se je pohitril za faktor 30. Večino computinga v zgodovini je bilo napravljeno odtlej.
Na spodnji Moravčevi meji smo že. 10^5 GIGAflopsov.
Kako daleč je do uploada? Vsaj dvakrat toliko, kot od začetka te teme. Rajš trikrat. IMO.
Black Goo bi pomenil, da si to napravu zanalašč.
Kaj je novega v 4,5 letih? Top superračunalnik se je pohitril za faktor 30. Večino computinga v zgodovini je bilo napravljeno odtlej.
Na spodnji Moravčevi meji smo že. 10^5 GIGAflopsov.
Kako daleč je do uploada? Vsaj dvakrat toliko, kot od začetka te teme. Rajš trikrat. IMO.
nicnevem ::
@drejc
Tukajle je bilo nekaj malega o Moravcu...sicer pa če se ti da brati: When will computer hardware match the human brain?
@.:noir:.
Gray goo po domače: naredimo nanoscale robote, ki so sposobni samorepliciranja. Ker smo malo nerodni nam uidejo izpod nadzora in spremenijo (porabijo) vso okoliško snov za ustvarjanje svojih kopij..over and over again. Proces je eksponenten zato bi v zelo kratkem času spremenili praktično celotno Zemljo v en siv poc - gray goo. Ok?
Kakšen je napredek od davnega leta 2000 bi bolje vedel bolje povedati kdo, ki je malo dalj časa na forumu. No, vsaj za eno paradigmo vem da nas ni razočarala - Moorov zakon namreč še vedno velja - in nič kaj ne kaže, da bi ga v bližnji prihodnosti kaj pokopalo.
Edit: se samo meni zdi da je danes nekaj narobe s slo-techom?
Tukajle je bilo nekaj malega o Moravcu...sicer pa če se ti da brati: When will computer hardware match the human brain?
@.:noir:.
Gray goo po domače: naredimo nanoscale robote, ki so sposobni samorepliciranja. Ker smo malo nerodni nam uidejo izpod nadzora in spremenijo (porabijo) vso okoliško snov za ustvarjanje svojih kopij..over and over again. Proces je eksponenten zato bi v zelo kratkem času spremenili praktično celotno Zemljo v en siv poc - gray goo. Ok?
Kakšen je napredek od davnega leta 2000 bi bolje vedel bolje povedati kdo, ki je malo dalj časa na forumu. No, vsaj za eno paradigmo vem da nas ni razočarala - Moorov zakon namreč še vedno velja - in nič kaj ne kaže, da bi ga v bližnji prihodnosti kaj pokopalo.
Edit: se samo meni zdi da je danes nekaj narobe s slo-techom?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nicnevem ()
CCfly ::
Kaj pa če naš AI zevolvira v sadista...eternal hell?
Kdo pa je rekel, da se to ni že zgodilo ?
Kdo pa je rekel, da se to ni že zgodilo ?
"My goodness, we forgot generics!" -- Danny Kalev
snow ::
Tak mal mimogrede, ko reče da računalnik pa ne more to in to - recimo matematičnih dokazov izpeljat: http://www.newscientist.com/article.ns?id=dn7286 oziroma pač ustavarjati novega znanja.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
nicnevem ::
Se mi samo zdi da je tale princip nekako ekvivalenten zevoluiranju AI, pri čemer bo kot fittnes delovala tista množica folka, ki naj bi se šla igrat z njo...
Kakorkoli že, mene tukaj begata dve stvari:
1. je možno da se v tistem artificial brainu razvije zavest?
2. kakšne so lahko posledice, če postane preveč človeška (tukaj mislim predvsem na razna negativna čustva, na evolucijsko prirojeno borbenost, ki nas sili da (podzavestno?) gledamo na ostale kot potencialne tekmece itd. )?
Kakorkoli že, mene tukaj begata dve stvari:
1. je možno da se v tistem artificial brainu razvije zavest?
2. kakšne so lahko posledice, če postane preveč človeška (tukaj mislim predvsem na razna negativna čustva, na evolucijsko prirojeno borbenost, ki nas sili da (podzavestno?) gledamo na ostale kot potencialne tekmece itd. )?
nicnevem ::
Me pa po drugi strani veseli, da imamo spet "AI pomlad". Verjetnost za hard takeoff se sploh ne zdi tako majhna. Na podlagi tegale CYC-ja bi lahko "vzgojili" genialnega kemika, fizika, programerja...Celo povprečen um pa bi bil v "miljon letih" letih sposoben narediti ultratehnologijo - oziroma vsaj "narisati vse načrte". Realiziramo lahko potem že sami...
Sem bil z eno nogo že v pojstli, pa mi je ravno na misel prišel Wolfram. Kmalu po tem, ko je svojo mojstrovino (NKS) poslal v svet je trdil, da bi lahko že z današnjo tehnologijo naredili pravo (human-or-above-like) AI. Če se prav spomnim je tudi nekaj namigoval, da bo on tisti, ki bo to dokazal. Zadnje čase nič ne slišim o njem...Se je premislil? Ali spet bedi cele noči v iskanju formule, ki AI obudi?
....sanje kličejo..lahko noč!
Sem bil z eno nogo že v pojstli, pa mi je ravno na misel prišel Wolfram. Kmalu po tem, ko je svojo mojstrovino (NKS) poslal v svet je trdil, da bi lahko že z današnjo tehnologijo naredili pravo (human-or-above-like) AI. Če se prav spomnim je tudi nekaj namigoval, da bo on tisti, ki bo to dokazal. Zadnje čase nič ne slišim o njem...Se je premislil? Ali spet bedi cele noči v iskanju formule, ki AI obudi?
....sanje kličejo..lahko noč!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nicnevem ()
gzibret ::
>Intellibuddy: Hi, I'm Intellibuddy! Nice to meet you.
>You: hi
>Intellibuddy: Hello there.
>You: how are you
>Intellibuddy: My logic and cognitive functions are normal.
>You: what cognitive functions
>Intellibuddy: That's not something I get asked all the time. I only hear that type of response less than five percent of the time.
>You: what does it mean
>Intellibuddy: "It" refers to cognitive functions, I think.
>You: what refers to cognitive functions
>Intellibuddy: That's an interesting question. I'll come back to that in a minute. What you said was either too complex or too simple for me.
Ne vem, kaj naj si mislim. Mešani občutki
>You: hi
>Intellibuddy: Hello there.
>You: how are you
>Intellibuddy: My logic and cognitive functions are normal.
>You: what cognitive functions
>Intellibuddy: That's not something I get asked all the time. I only hear that type of response less than five percent of the time.
>You: what does it mean
>Intellibuddy: "It" refers to cognitive functions, I think.
>You: what refers to cognitive functions
>Intellibuddy: That's an interesting question. I'll come back to that in a minute. What you said was either too complex or too simple for me.
Ne vem, kaj naj si mislim. Mešani občutki
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Mogoče bi si moral prebrati cel članek.
Piše kje je ALICE in kako ni nikjer. Pa kako CYC ta manjko misli nadoknaditi (čedalje bolj avtomatsko) v 10 letih.
CYC je na tem, da postane self optimizer. Baje. Če to res postane - it is all done!
Piše kje je ALICE in kako ni nikjer. Pa kako CYC ta manjko misli nadoknaditi (čedalje bolj avtomatsko) v 10 letih.
CYC je na tem, da postane self optimizer. Baje. Če to res postane - it is all done!
tsh2 ::
ti boti se mi zdijo zgrešeni. zakaj se ljudje ne usmerijo na gradnjo programa, ki bo znal igrati katerikoli računalniško igrico, ki mu jo daš za igrati? to je res prava smer!
bistvo Cyca je da ima "common sense". common sense je zbirka podatkov. od kdaj naredi zbirka podatkov nekoda pametnega in da razume stvari?
bistvo Cyca je da ima "common sense". common sense je zbirka podatkov. od kdaj naredi zbirka podatkov nekoda pametnega in da razume stvari?
OwcA ::
od kdaj naredi zbirka podatkov nekoda pametnega in da razume stvari?
Saj logiko že ima, le še povezovati stvari se mora naučiti. Povezovanje prinese tudi abstrakcijo, potem pa smo v znanih vodah.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
Meni se zdi zanimivo, kako so ljudje nagnjeni k podcenjevanju CYCa in filozofije, ki stoji za njim. Čisto nepotrebna ošabnost, po moji oceni.
Jest sicer nisem prepričan, da CYC lahko sproži Singularnost že v 10 letih, sem pa dokaj prepričan, da z dosedanjim tempom, jo v 20 pa lahko.
Tako da če ga nihče ne bo prehitel, je to že en dokaj zanesljiv most na drugi breg. Zavarovalna polica za prehod, takorekoč.
Je pač en tak samooptimzacijski proces, ki je že lansiran. Mislim, da sem ga tule omenil prvič že 4 leta nazaj.
Jest sicer nisem prepričan, da CYC lahko sproži Singularnost že v 10 letih, sem pa dokaj prepričan, da z dosedanjim tempom, jo v 20 pa lahko.
Tako da če ga nihče ne bo prehitel, je to že en dokaj zanesljiv most na drugi breg. Zavarovalna polica za prehod, takorekoč.
Je pač en tak samooptimzacijski proces, ki je že lansiran. Mislim, da sem ga tule omenil prvič že 4 leta nazaj.
tsh2 ::
no ja, imam pa še vedno veliko raje CYC kot neural networks in podobno, ki se mi zdi še bolj zgrešeno. drugače se mi CYC ne zdi tako zgrešen, chatboti na splošno bolj.
hočem reči da ne bo nič samo od sebe nastalo. tudi če bo imel dovolj CPUja ali podatkov še vedno ne bo delal prav. če ustvarjalci niso sigurni v sebe in ne vedo točno kako bo pravi AI nastal iz tistega kar delajo, potem ne bo nič. razen seveda če tisto delajo kot eksperiment, da bi se kaj naučili. AI ne bo nastal po naključju ali mimogrede z lahkoto, ampak bo treba vložiti veliko truda v njegov razvoj.
hočem reči da ne bo nič samo od sebe nastalo. tudi če bo imel dovolj CPUja ali podatkov še vedno ne bo delal prav. če ustvarjalci niso sigurni v sebe in ne vedo točno kako bo pravi AI nastal iz tistega kar delajo, potem ne bo nič. razen seveda če tisto delajo kot eksperiment, da bi se kaj naučili. AI ne bo nastal po naključju ali mimogrede z lahkoto, ampak bo treba vložiti veliko truda v njegov razvoj.
Thomas ::
Za CYCom je že 30 let poti. Ko so ga gradili ljudje. Pred njim je še vsaj 10 let, ko ga bodo še naprej gradili ljudje. Potem se bo pa lahko začel razvijati naprej sam. Seveda, če bo šlo vse tako kot mora. Se reče, dovolj denarja za financiranje in (še naprej) tapravi na čelu razvoja.
Ni pa rečeno, da je to optimalni način. Po moje je tak, ziheraški, optimalni pa ni.
Ljudje moramo priznati, da računanje je intelektualen posel. Vbrizgavanje goriva je intelektualen posel. Igranje šaha prav tako. Kljub temu, da smo ga predali naprej "neumnim strojem", ti stroji niso na tem področju niti malo neumni. Ljudje se moramo nekoliko brzdati, preden začnemo zaklinjati stroje z besedno zvezo "jah v šahu me že nagoni, sicer je pa neumen ko noč!". Ker ta besedna zveza je samo megla, v kateri bi se radi skrili. Moramo biti bolj pošteni in odkriti in gledati objektivno na stvari. Sej je Hawking tudi "tako neumen, da še hodit ne zna", ampak njegov prispevek k razumevanju črnih lukenj je pa tak, kakršnega zmore vsak milijardoti človek, ali pa še to ne.
Ni treba, da se obnašamo kot nekakšen manični šolski nadzornik, ki takoj ko vidi, da otroci znajo poštevanko, začne s tem, kako pa vsega pa še ne znajo in je ergo šola zanič. Kako nimajo predpisane table, kašen cirkus je med odmori in podobno.
Tako šovinistično se je v primeru strojev pripravljena (refleksno) obnašati večina ljudi. Zato ne vidijo dejstva, da bodo tile "otroci" znali kmalu več, kot "gospod šolski nadzornik". Za tem sindromom trpimo večinoma. Za "sindromom maničnega šolskega nadzornika", ko gledamo v svet strojev. Jah, sej še hodit ne zna! Seveda ne zna. Hodit znaš ti modrina in večina drugih podobnih oslov tudi, pa kaj? A znaš poštevanko do 10000000000000000000000? Figo znaš.
Vsak dan, vse več in več zna CYC, pa sploh ni največji favorit!
Po moje je EA največji favorit. Prepričan sem o tem.
Ni pa rečeno, da je to optimalni način. Po moje je tak, ziheraški, optimalni pa ni.
Ljudje moramo priznati, da računanje je intelektualen posel. Vbrizgavanje goriva je intelektualen posel. Igranje šaha prav tako. Kljub temu, da smo ga predali naprej "neumnim strojem", ti stroji niso na tem področju niti malo neumni. Ljudje se moramo nekoliko brzdati, preden začnemo zaklinjati stroje z besedno zvezo "jah v šahu me že nagoni, sicer je pa neumen ko noč!". Ker ta besedna zveza je samo megla, v kateri bi se radi skrili. Moramo biti bolj pošteni in odkriti in gledati objektivno na stvari. Sej je Hawking tudi "tako neumen, da še hodit ne zna", ampak njegov prispevek k razumevanju črnih lukenj je pa tak, kakršnega zmore vsak milijardoti človek, ali pa še to ne.
Ni treba, da se obnašamo kot nekakšen manični šolski nadzornik, ki takoj ko vidi, da otroci znajo poštevanko, začne s tem, kako pa vsega pa še ne znajo in je ergo šola zanič. Kako nimajo predpisane table, kašen cirkus je med odmori in podobno.
Tako šovinistično se je v primeru strojev pripravljena (refleksno) obnašati večina ljudi. Zato ne vidijo dejstva, da bodo tile "otroci" znali kmalu več, kot "gospod šolski nadzornik". Za tem sindromom trpimo večinoma. Za "sindromom maničnega šolskega nadzornika", ko gledamo v svet strojev. Jah, sej še hodit ne zna! Seveda ne zna. Hodit znaš ti modrina in večina drugih podobnih oslov tudi, pa kaj? A znaš poštevanko do 10000000000000000000000? Figo znaš.
Vsak dan, vse več in več zna CYC, pa sploh ni največji favorit!
Po moje je EA največji favorit. Prepričan sem o tem.
Thomas ::
Kar se Wolframa tiče. Njegova Mathematica je močnejša v integriranju, kot ansambel top matematikov.
Samo potem se je naredil čudež, pa je integriranje - še donedavno "vrhunska intelektualna zabava peščice najmočnejših človeških duhov, imanentno nedostopno kakšni goli mehaniki" - postalo le "nekaj v bistvu preprostega, kar zmore celo stroj".
Taka je človeška narava. Hinavski prevrtljivci v teh vprašanjih.
Samo potem se je naredil čudež, pa je integriranje - še donedavno "vrhunska intelektualna zabava peščice najmočnejših človeških duhov, imanentno nedostopno kakšni goli mehaniki" - postalo le "nekaj v bistvu preprostega, kar zmore celo stroj".
Taka je človeška narava. Hinavski prevrtljivci v teh vprašanjih.
snow ::
Spet ena okol možgan. Vedno več vemo... 
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Thomas ::
Lepo ... lepo ...
Zadnjič sem zvedu dve zanimivi stvari. Da pol možganov imamo približno namenjenih gledanju. Pol od tega, prepoznavanju obrazov. Potem pa še ena zanimiva finta. Iz obraza ki ga vidimo, naredimo karikaturo in to shranimo v spomin. To je tudi razlog, da karikature sploh prepoznavamo!
Sliko prepoznanega obraza potem možgani opremijo s čustvi, ki k temu obrazu slišijo. Zanimivo je, da tisti, ki so po kakšni nesreči uspeli prepoznati svoje starše, niso jih pa uspeli opremiti s pripadajočimi čustvi (poškodba), so vedno trdili, da "Tale ženska je na las podobna moji materi, vendar to ni ona!" Ni pač bilo pričakovanih čustev, zato taka hecna (a tipična) racionalizacija.
Pa še tole! Zakaj so plavolaske tako popularne? Ker pri tako svetli koži ne morejo skrivati bolezni. Temnejše lahko. Zato moški samci, ki vidijo plavolaske bolj ponorijo, ker so očitno zdrave, (ali redkeje, očitno bolne.)
Ja, znanost zmaguje. Tele možgane vsak dan bolj kapiramo.
Zadnjič sem zvedu dve zanimivi stvari. Da pol možganov imamo približno namenjenih gledanju. Pol od tega, prepoznavanju obrazov. Potem pa še ena zanimiva finta. Iz obraza ki ga vidimo, naredimo karikaturo in to shranimo v spomin. To je tudi razlog, da karikature sploh prepoznavamo!
Sliko prepoznanega obraza potem možgani opremijo s čustvi, ki k temu obrazu slišijo. Zanimivo je, da tisti, ki so po kakšni nesreči uspeli prepoznati svoje starše, niso jih pa uspeli opremiti s pripadajočimi čustvi (poškodba), so vedno trdili, da "Tale ženska je na las podobna moji materi, vendar to ni ona!" Ni pač bilo pričakovanih čustev, zato taka hecna (a tipična) racionalizacija.
Pa še tole! Zakaj so plavolaske tako popularne? Ker pri tako svetli koži ne morejo skrivati bolezni. Temnejše lahko. Zato moški samci, ki vidijo plavolaske bolj ponorijo, ker so očitno zdrave, (ali redkeje, očitno bolne.)
Ja, znanost zmaguje. Tele možgane vsak dan bolj kapiramo.
gzibret ::
Naj tukaj omenim eno oddajo o delovanju možgan, ki je vsako nedeljo okoli 23.30 ure na BBCju (po oddaji Top Gear). Ful u redu oddaja, ki postreže tudi s podatki in izidi psiholoških poskusov.
Vse je za neki dobr!
G-man ::
Gledal sem malce ta CYC, a to kar je na voljo pri opencyc.org je že to kar je bilo obljubljeno v newscientistu ali ne?
Thomas ::
Ja, seveda, to je to. Če se bo iz tega kaj izcimilo, ali če bo projekt flopnil ... to bomo videli v naslednjih par letih.
Vsaj 30% mu dam, da bo kaj iz njega. 0,3*MUCH je kar veliko. Matematično upanje je ogromno, zadeva je vredna vse pozornosti.
Še enkrat - najboljše želje (konkurenci).
Vsaj 30% mu dam, da bo kaj iz njega. 0,3*MUCH je kar veliko. Matematično upanje je ogromno, zadeva je vredna vse pozornosti.
Še enkrat - najboljše želje (konkurenci).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
burekar ::
Kako dolgo je pa se do pricetka protokola?
"The last 29 days of the month are the hardest."
- Nikola Tesla
- Nikola Tesla
Thomas ::
Kaj je protokol? Pravila, po katerih naj stvari potekajo.
En tak (primitiven) protokol imamo že zdaj. Se rodiš, živiš, umreš, vmes ti pa narava in družba postavljata razne omejitve in ti marsikaj tudi nudita. Nima smisla sploh razlikovati med "pravicami in dolžnostmi", to so pač rules sistema. Protokola.
Protokol z veliko začetnico, je samo sofisticiran protokol, po katerem lahko stvari potekajo od trenutka, ko se človeštvo domore do ultratehnologije.
To je kar na obstoječi znanosti temelječa nanotehnologija, oziroma kaj podobnega.
Vprašanje je torej - kdaj ultratehnologija? IMHO, v drugi polovici naslednjega desetletja.
En tak (primitiven) protokol imamo že zdaj. Se rodiš, živiš, umreš, vmes ti pa narava in družba postavljata razne omejitve in ti marsikaj tudi nudita. Nima smisla sploh razlikovati med "pravicami in dolžnostmi", to so pač rules sistema. Protokola.
Protokol z veliko začetnico, je samo sofisticiran protokol, po katerem lahko stvari potekajo od trenutka, ko se človeštvo domore do ultratehnologije.
To je kar na obstoječi znanosti temelječa nanotehnologija, oziroma kaj podobnega.
Vprašanje je torej - kdaj ultratehnologija? IMHO, v drugi polovici naslednjega desetletja.