ogrevanje hiše s termostatskimi ventili

torej, 3 štuke v hiši je nekak neekonomično ogrevat s termostatom v srednjem štuku. vsaj pri nas. spodaj mrzlo, v sredini kjer je termostat je ok, gor pa je vroče za crkn (v primerjavi z spodnjim štukom recimo)

pa mi je prišlo na misel da bi termostat letu stran pa v glavnih prostorih zamenu navadne ventile z termostatskimi.

pa me zanimajo mau mnenja tistih ki to majo tako rešeno

zj nekak gledam tole pa mam par vprašanj.

večinoma najdem danfoss ventile, termostatske, so v redu?oz. katerega točno bi rabil?

koliko je to natančno? nekak se mi čudno zdi da bi ta glava ki je čisto ob radiatorju lahko natančno nastavila temperaturo v sobi veliko 50m2 ali pač ?

gledam da obstajajo tut taki ventili ki imajo to tipalo postavljeno stran, na taki vrvici, so ti kaj boljši?

kako pa je rešeno delovanje pumpe za vodo? je pač skoz prižgana (no razen recimo ponoči med 22 in 6) na minimalno?

no kar razpište se :)

hm
tko pol spet ne razumem

recimo termostat nastavim na 23 stopinj, ventile pa na 22.vse to v srednjem štuku.

v spodnjem štuku imam trenutno 10 stopinj.

črpalka bo začela delat šele ko bo v srednjem štuku manj od 23 in jo bo termostat vklopil. tako spet nismo na nič boljšem kot brez termostatskih ventilov.

ne gre se toliko za prišparan denar, roko na srce, če hočeš met toplo je težko kej prihrant. gre se za to da je povsod nekako ista temperatura. gor ne prevroče, spodaj ne premrzlo

upoštevajoč še to, da stvar nastaviš in pustiš, ne pa vsake 2 ure vrtiš ker ne dela ok.

Imam tudi termostatske ventile. Prvo sezono v uporabi in so super. Fino je edino prej kakšna navodila pogledat, da vidiš kaj jih lahko moti pri uspešnem delovanju. Grejem se pa na podstrehi. Iz kurilnice prideta do podstrehe dve cevi, ki se razcepita do posameznih radiatorjev. Edino dva mala pomožna sta priključeno v paru zaporedno. V eni sobi imam tudi termostatsko uro, ki ugasne črpalko, ko je temperatura v prostoru dovolj visoka. Razmišljam, da bi kupil še grundfos alfa črpalko, ki regulira črpanje glede na tlak v ceveh. Ko se ventili zaprejo nima smisla, da se vrti na vso moč in kuri elektriko. Pa se nekaj elektike prišpara. Povprečna črpalka kuri ~30W, kar na mesec če deluje 24h znese 21KWh

Glede izbire ventilov težko svetujemo, ker ne vemo kakšne radiatorje imaš. Če so ventili izven radiatorjev boš moral prej iz ogrevalnega sistema odtočiti vodo, odmontirati ventile in priviti nove. Če so ventili že v radiatorjih rabiš samo termostatske ročke. Misim, da je najbolje da se obrneš na kakšno specializirano trgovino za te stvari. Tam prodajalci nekaj vedo o teh stvareh.

Ena čisto enostavna rešitev. Če imaš termostat, potem lahko razmerje ogrevanja reguliraš z ventili na radiatorjih. Tam kjer imaš prevroče, ventile pripri na toliko, da počasi spuščajo. Tako boš dosegel, da ti bo črpalka dlje delala in ogrela spodnji štuk.

No, ker imamo plinsko peč na prisilni vlek potrebujemo termostat. Črpalka je vgrajena v peči in jo krmili elektronika peči, prav tako vžig plina, mešalni ventil, plinski ventil in ventilator v dimniku.
Zato imamo termostat v najhladnejšem prostoru, povsod drugod pa termostatske ventile. Deluje super.
Sicer pa imamo nekaj Armalovih in nekaj Hertzovih. Armalovi se bolje obnesejo.
Tako da ti priporočam, da termostat prestaviš v najnižje nadstropje, v 2. in 3. pa namontiraš termostatske ventile. Potem bo zaloga tople vode vedno zadostna, v zgornjih štukih bojo pa termostatski ventili lepo regulirali temperaturo.

Lej, če imaš zalogo tople vode z neko stalno temperaturo, so te ventili zlo natančni. Problem je če zelo niha temp. te vode. Ja, tako je, ventil se nastavlja brezstopenjsko - najbolje se nastavi s preizkušanjem glede na nek termometer.
Oziroma problem je tudi, če imaš nepravilno dimenzionirane radiatorje in nihanje temperature vode. Recimo ponoči peč ne greje, ventil hoče imeti še vedno 21 stopinj v sobi, zato se odpre do konca. Peč začne greti in nafila (prevelik) radiator z vročo vodo. Ventil začne zapirati, ker temp. v sobi spet naraste čez 21°, ampak radiator je (kljub zaprtemu ventilu) še vedno poln vroče vode in greje še vsaj 15-30 minut. V sobi pa rata vroče.

Z ventili na vrvico nimam izkušenj, ampak tudi tak navaden deluje.

brez termostatskih je res beda, vsaj v najbolj prometnih prostorih.

Kje se da dobit take elektronske termostatske ventile? Sem iskal po netu, pa nič pametnega.

Bom pogledal. Hvala.

teli termostatski ventili torej ne pridejo v poštev če centralna ne teče non-stop? ker pri nas je tako da centralna teče max nekje 12-14 ur na dan ob ekstremnih zunanjih temperaturah (cel dan pod ničlo). v kolikor je zunanja temperatura okrog 10° pa centralna teče le še nekaj ur na dan, ker se hiša dokaj hitro ogreje

klemenn, termostat se ponavad da v najhladnejšo sobo (pr nas je to kabinet, ki je ene polovico pod zemljo, ima tudi dva okna. Tako so pri nas lepo topli vsi (zgornji in spodnji tuk) radiatorji. Smo pa imeli včasih termostat v dnevni sobi in taka postavitev je najslabša (pa še kamin imamo zraven).
Mi imamo drugačvremensko vodeno regulacijo, kar pomeni, da peč sama spreminja temperaturo kotla, glede na zunanjo temperaturo. To je tud najboljša varjanta.

Kaj pa naj naredi nekdo, ki ima termostat za pec v dnevnem prostoru in ne zunanjega tipala? Po vseh radiatorjih termostatske ventile, ki pa kaj en drek koristijo, ce je v dnevnem prostoru vec ljudi in se prostor malo ogreje in se pec izklopi. Zgoraj se pa sobe hladijo. Posledicno vse ventile odpres na maximum. Potem se spodnji prostor ohladi, pec se vzge, segreje vodo, zgornji prostori se ogrejejo in pregrejejo spodaj pa se vedno ni dovolj toplo. Potem laufas gor zapirat ventile...

In tako pades v en zacarani krog. In vse to samo zato, ker te nihce ni poslusal, ko se je delala centralna.... HRMPF!

Uf, lazje rect, kot to narest. Zal. Poleg tega je tukaj se napajanje za to stvar. Spalnica je v zgornjem nadstropju, etc etc.

Moral se bom pozanimati kako je z montiranjem zunanjega tipala.

Uf, lazje rect, kot to narest. Zal. Poleg tega je tukaj se napajanje za to stvar. Spalnica je v zgornjem nadstropju, etc etc.

Kupiš brezžični termostat, cena od 45 EUR navzgor. Smo imeli podoben problem in imamo zdaj dva termostata, v dnevnem prostoru prvega in v najhladnejši sobi drugega. Oba vključujeta črpalko. Napajanje na AA baterije, držijo pa pri nas več kot leto dni. Ostane lahko problem pregrevanja dnevnega prostora, če je ta dovolj ogret pa se vključi peč zaradi druge sobe. Pri nas to ni problem. Se pa da rešit tudi to, Conrad ima na voljo kar nekaj mašinerije, npr. daljinsko vodeni termostatski ventili, ... ni pa tole prav poceni. Lahko tudi ustrezno nastaviš termostatske ventile po celi hiši.

Z zunanjim tipalom pa ne vem kako bi rešil tak problem ? Zunanje tipalo je (kolikor jaz vem) namenjeno nastavitvi temperature vode v ogrevalnem sistemu. Lahko bi sicer sobni termostat izključil in pustil, da črpalka teče 24/7, temperaturo pa reguliral s termostatskimi ventili. Samo potem se odpoveš dnevno/nočnemu režimu in vikend režimu (razen če ti ni problem laufat po hiši in nastavljat ventilov). Pri talnem ogrevanju pa je to malo drugače, tam se mi zdi da kar nekaj sistemov ne uporablja termostata ali pa uporablja termostat samo za potrebe korekcije temperature vode.

d.

Avtomatike v kobinaciji z zunanjimi tipali omogočajo kot običajno nastavitev za vsak dan posebej (ali delavnik/vikend...) več terminov ogrevanja tudi razne režime obratovanja:
Dan.... željena temperatura podnevi
Noč... željena temperatura ponoči
Zmrzal..zaščita proti zmrzovanju
Zabava...do naslednjega izklopa dela na dnevnem režimu
Počitnice...neko obdobje nižjo temp (v sistem se pošilja tako topla voda, da stanovanje ni čisto hladno a vendar hladnejše kot podnevi- ni potrebno prestavljati ventilov!)
Ekonomy...do naslednjega vklopa nastavi temperaturo prostorov (ni porebno nastavljanje ventilov!)
Ker sami običajno nismo vešči vseh stvari je mogoče dobro, da stvari katere nas na eni strani veliko stanejo, na drugi pa lahko ogromno prihranimo pustimo, da jih namesti strokovnjak.
Sam sem v 5 letih, na račun izkoristkov in razlike v ceni goriv ob prehodi iz olja na plin dobil plačano celotno inveticijo za novo kondenzacijsko peč.

ne vem drugje, ampak vsaj pri nas je tako, da peč po dnev kr dost dela , jebesh, notr čmo met toplo, hiša pa ni od včeri

tko da če bi meu te termostatske ventile bi blo še najbolj kul

ta avtomatika pa vsa ta tipala je pa tko...če ni nobenega doma oz. ni doma nekoga ki ve kaj dela, kuriš na drva itd...potem to rabiš
pri nas bi blo pomoje čist izvedljivo če bi mel sm ventile pa pumpo na minimum, vodo pa na cca 70 pa bi blo čist ok.

pač vsaka hiša ma čist svoje specifične zahteve. logično.
pri nas pač termostata ne moreš dat nikamor, da bi blo vsem prav. tele ventile edin, pa pamet v roke

zanimiva pa mi je tista pumpa gor, grundfoss alpha (pro) ki dejansko dela glede na pritisk v vodnem krogu.
predvidevam da:
-ko termostatski ventili zaznajo da je dovolj toplo se bodo zaprli. teoretično recimo, vsi se zaprejo, torej ni nobene potrebe da pumpa dela. ker voda ne bo imela več toliko možnega prostora da gre kam, bo pritisk narasel in pumpa to "zazna" in zmanjša svojo moč, voda se bo segrela, peč neha dela
-ko termostatski ventili zaznajo da je premalo toplo, se bodo odprli. pritisk bo padel ker bo voda kar naenkrat imela iti še kam. spet, pumpa "zazna" in poveča svojo moč. in začne vodo šibat hitreje, peč pa itaq ko je voda tolk pa tolk topla neha.

je nekak tko?

fajn bi blo če kdo to s prakse pove, pa če rabiš bit glih genij/mojster da to pogruntaš (našraufal pa to, bomo že :) )

pa še to...itaq hiša že stoji, radiatorji so, ventili itd...
a se kej pridobi, če se zamenja komplet ventil ali so te variante @ samo termostatske glave za stare ventile isto dobra rešitev?

sej kupt samo eno oz. samo drugo varianto ni problem.
da pa potem ko kupš sm glave pogruntaš da ni dobr in moraš use spet kupt pa ni najlepš :)

Pri meni preverjeno deluje takšna avtomatika že peto sezono. Voda v peči se giblje od 20 do 57oC (toliko sem videl največ, pri -18oC zunaj).

ne razumem kako vam to greje hišo... tudi nam je nekdo rekel da ne rabimo imeti 80°C v peči vodo in nam jo znižal na 60°. no po enem tednu smo sami ponovno nastavili na 80°C ker radiatorji pri tisti temperaturi so greli enostavno premalo in je peč tekla precej več časa. ogrevamo pa na kurilno olje

Jaz imam zvezano tako, da mi termostat izklopi samo črpalko za nadstropje, kjer je dovolj toplo. Tako je drugod toplo kolikor je nastavljeno. Res pa rabiš več črpalk.

Še tole sem hotel napisati. Sobni termostat sem zmontiral na mesto, ki mi odgovarja. Če bi bilo v drugih prostorih prehladno, bi temu termostatu pač nastavil temperaturo nižje, termostatski ventil v prostoru pa že poskrbi, da v tem prostoru ni prevroče. Črpalka bi tako kljub temu grela ostale prostore.

a obstaja kakšna varianta, da ventil (termostatski seveda) zablokiraš na določeno mejo? se pravi da ne gre recimo čez 3 (od 6) kar pomeni da bo v prostoru največ 22 stopinj recimo?

Lp,

ravnokar sem se vseliv v stanovanje v Mariboru. Stanovanje je 2-sobno, dve sobi in kuhinja. Ogrevanje je centralno za cev blok tako, da nimam svojega termostata samo radiatorje in navadne ventile na njih. Zanima me če bi pridobil na kurjavi, če zamenjam ventile s termostatskimi ventili. Ravnokar so nam vgradili elektronske delilnike stroškov ogrevanja. Živim v pritljičju, torej nad kletjo, zato me je tudi strah, da bom pokuril še in še denarja. V bloku ne kurijo cel dan, samo dopoldan in popoldan, točne ure še ne vem, ker še nisem utegnil najti hišnika. Najbol me skrbi to, ali bojo sploh igrali kakšno vlogo termostatski ventili če sploh nimam termostata v stanovanju?

Sem še neizkušen tako da potrpite z mano=),

Hvala,
Matija

VanMuc je 26. okt 2010 ob 11:18 izjavil:

Zanima me če bi pridobil na kurjavi, če zamenjam ventile s termostatskimi ventili. Ravnokar so nam vgradili elektronske delilnike stroškov ogrevanja. Živim v pritljičju, torej nad kletjo, zato me je tudi strah, da bom pokuril še in še denarja. V bloku ne kurijo cel dan, samo dopoldan in popoldan, točne ure še ne vem, ker še nisem utegnil najti hišnika. Najbol me skrbi to, ali bojo sploh igrali kakšno vlogo termostatski ventili če sploh nimam termostata v stanovanju?

Jasno, da bodo igrali vlogo, zakaj ne?
Prišparal boš pa samo v primeru, če boš temperaturo nastavil na manj, kot imaš sedaj. Bodo pa preprečili pregrevanja prostorov, ko bo recimo veliko ljudi v sobi, če boš kuhal, če bo sonce posijalo notri.

Telexdell tiste številke, ki so za nastavljat temperaturo "glede na zunanjo temperaturo" so koordinate za naklon in višino ogrevalne krivulje. Sobni termostat (oz. sedaj so to bolj digitalni podaljški regulacij na pečeh) pri taki regulaciji (vremensko vodeni) je več ali manj samo zaradi kompenzacije, če se zgodi, da je kljub nastavitvi krivulje premraz v tem referenčnem prostoru, kar se normalno ne dogaja. Oz. vsaj nočemo, da bi ta temperatura kaj preveč vplivala, tudi zaradi problema, ki ga ima bigwhale.

Vremensko vodena regulacija ne potrebuje sobnega termostata, ker nečeloma za njo sploh ni važno, kakšno temperaturo imaš ti v prostoru. Ona ti bo držala temperaturo ogrevanja (forlaufa) na taki višini, ki je po nastavljeni krivulji zadosti za ogrevanje vseh prostorov (nastavitev krivulje zajema tudi tipe ogreval). Mikro krmiljenje opravljajo termostatske glave (oz. termostati v omarici na talnem, termostati za konvektorje...). V praksi so le-te pač v spodnjih prostorih malo bolj odprte, v zgornjih pa malo bolj zaprte.

blueFish z vgradnjo termostatskih glav boš prišparal precej oz. največ možno procentualno. To je prva stvar, ki bi jo jest vgradil v primeru takega obračunavanja, ker je investicija praktično zastonj. Danfosovi termostatski ventili šumijo. Najbrž ne vse serije, določene pa. Dodatni padec stroškov bi bila menjava okenj, izolacija, v končni fazi pa uravnoteženje sistema po objektu.

Bigwhale če imaš novo bajto je itak čudno, da nebi imel vremensko vodene regulacije. Kero peč pa maš? Če je to stvar tipala si v rangu par 10 eur. Če pa ni in bi rad to orenk zrihtal, pol ti pa itak ne ostane drugega, kot nakup dodatne regulacije. Namreč razlika med navadno regulacijo (z delovanjem na povišano temp v prostoru) ni samo zunanje tipalo.

Highlag je 22. jan 2009 ob 17:57 izjavil:

Imam tudi termostatske ventile. Prvo sezono v uporabi in so super. Fino je edino prej kakšna navodila pogledat, da vidiš kaj jih lahko moti pri uspešnem delovanju. Grejem se pa na podstrehi. Iz kurilnice prideta do podstrehe dve cevi, ki se razcepita do posameznih radiatorjev. Edino dva mala pomožna sta priključeno v paru zaporedno. V eni sobi imam tudi termostatsko uro, ki ugasne črpalko, ko je temperatura v prostoru dovolj visoka. Razmišljam, da bi kupil še grundfos alfa črpalko, ki regulira črpanje glede na tlak v ceveh. Ko se ventili zaprejo nima smisla, da se vrti na vso moč in kuri elektriko. Pa se nekaj elektike prišpara. Povprečna črpalka kuri ~30W, kar na mesec če deluje 24h znese 21KWh

Glede izbire ventilov težko svetujemo, ker ne vemo kakšne radiatorje imaš. Če so ventili izven radiatorjev boš moral prej iz ogrevalnega sistema odtočiti vodo, odmontirati ventile in priviti nove. Če so ventili že v radiatorjih rabiš samo termostatske ročke. Misim, da je najbolje da se obrneš na kakšno specializirano trgovino za te stvari. Tam prodajalci nekaj vedo o teh stvareh.

A si vgadil grundfos alfa črpalko? Imam sobni termostat in navadne ventile, kar se ne obnese. Zato bi rad montiral omenjeno črpalko in vse termostatske ventile. Črpalka bi naj regolirala pretok glede na potrebe, pa še nočni-dnevni režim ima. Torej bi lahko končno vrgel vstan tale sobni termostat ki mi sedaj vžiga črpalko in mežalni ventil. Sobni termostat me zafrkava, ker je ta soba južna, in ker pride preveč temperature v to sobo tudi brez pogona črpalke, kar pa ne drži za vse sobe v hiši.

IMHO je ta pumpa predraga...

plavko61 Uporabi ta ventil je boljši in več funkcij ima.
Imam jih sam in mi odlično služijo

http://www.conrad.si/Termostat-za-radia...