Folija za TIV z laserjem

Mene pa zanima, če kdo ve, ke bi se dalo kupiti posebno folijo za izdelavo TIV s pomočjo laserskega tiskalnika. Sicer mi je malo čudno, da se to dela na folijo, saj se ti lahko stopi v tiskalniku, ampak je verjetno posebnega materiala, saj jo moramo po tiskanju zlikati na pertinaks. Kako se reče tej foliji in če lahko kdo malo bolj podrobno razloži te zadeve.

Folijo za prosojnice NE SMEŠ zapeglati na ploščico! Razen če bi rad dobil neuporabno svinjarijo.

Folije se uporabljajo za fotopostopek, kjer ploščico vitroplasta/pertinaksa premazaš s svetlobno občutljivim premazom, nanjo poloziš prosojnico, osvetliš z UV svetlobo in razviješ ploščico podobno kot fotografijo. Folija je tako za mnogokratno uporabo.

Če misliš ploščico narediti s peglanjem, za tisk uporabi reklame os Špara in podobnih, rabiš gladek papir na katerega se toner ne prime.

Več o vsem skupaj (sposojeno od VolkD):

KLIK
KLIK1

V zadnjem času postaja popularen postopek izdelave TIV s pomočjo prenosa laserskega tonerja na laminat.
Več o tem Tukaj.

Kako si lahko predelaš laminator pa tukaj.

Če se folija ne stopi (začetniki prepogosto nimajo prave mere), se deformira, pritisk je težko obdržati ves čas enak. Konec koncev, folija se zlahka deformirajo že v lasercu, se bo z likalnikom še toliko prej. Zamaknjen del tiskanine pa ni nekaj dobrega.

Za tak postopek, ko rabiš eno samo ploščico, je papir od reklam boljši, se ne deformira in ga zastonj dostavijo na dom. Za več ploščic pa je pogosto hitrejši fotopostopek.

Za več ploščic pa je pogosto hitrejši fotopostopek.

Niti ne. Za izdelavo tiskanine potrebujem od trenutka, ko stiskam vezje invertirano(miror) na papir, vsega 12 min.
Pri izdelavi po sistemu fotopostopka ogromno časa vzame nanos laka. Izgleda sicer trivialno, a je razen nanosa potrebno upoštevati čas sušenja in končno še čas osvetljevanja in razvijanja fotolaka.
Vse to je pri sistemu nanosa tonerja na laminat zamenjano z "likanjem" - s pomočjo laminatorja. Likalnik je precej manj primeren, ker je point v pritisku na površino, ki je pri laminatorju ogromna, saj pritiska le v eni premici za razliko od likalnika, ki je ploščat.
Torej 4 do 6,7 prehodov ploščice skozi laminator vzame pod 4 min. Dodatna minuta do dve gre za namakanje v vodi, da papir razpade. Od tu dalje gre samo še jedkanje v kislini in peroksudi. A ta faza je v obeh postopkih enaka in traja največ do 8 min, odvisno od debeline bakrene folije in od razmerja kemikalij.

Vse je odvisno od tipa tonerja, ki ga uporablja fotokopirni stroj. Seveda je tudi kvaliteta fotokopirca pomembna. Z likalnikom bo pa bolj slabo...

° Solno kislino in vodikov peroksid ne moreš shranjevati že zmešano, ker vodikov peroksid razpada na kisik in vodo. Kisik, ki se ob tem sprošča je lahko nevaren, saj lahko povzroči eksplozijo embalaže(plastenke, steklenice), če je le ta neprodušno zaprta. Pripravljene mešanice torej ni mogoče dobiti, še težje pa jo je vzdrževati.
Je pa tudi nepotrebno, saj razmerje ni tako kritično, da bi bilo potrebno tehtanje ali merjenje volumna. Z nekaj prakse in izkušenj se da to dovolj dobro zmešati "od oka".

° Tako za foto postopek, kot za postopek s tonerjem morajo biti ploščice zelo dobro očiščene. Mogoče ti postopek s tonerjem ni uspel ravno zaradi tega. Ploščice čistim z krpico, ki se uporablja za čiščenje posode v gospodinjstvu. To je krpica temno zelene barve, taka je nalepljena tudi na spodnji strani vileda krp za pomivanje posode. Več takih krpic dam skupaj eno nad drugo, skoznje pa vijak. Krpe obrežem, tako, da je dobim valj, ki ga pritrdim v glavo vrtalnega stroja. S tem potem dodobra očistim ploščico. Čiščenje je torej povsem mehansko.

° Rezanje ploščic je res problem, še posebej, če se gre za FR4. CEM je nekoliko mehkejši, a zato bolj krušljiv.
Do sedaj se mi je najbolje obneslo rezanje s pomočjo škarij za pločevino. Tudi že narejene ploščice obrežem s škarjami. Za konec pa stranice še zbrusim s smirkovim papirjem. Rotacijski brusilnik je dober pomočnik.