Forum » Strojna oprema » serial ATA
serial ATA
sekundek ::
Oj!
A je kdo zasledil ali ta standard (se pravi kontroler) omogoca hkratno izvajanje write in read. Ali bo isto kot pr tem blesavem XATAxyz. Namrec ce bojo hitrost vecal ne bojo nc pridobil s tem.
Ko smo glih pri tem pa se to. Ce imam recimo 2 ATA kontrolerja, recimo onboard in nekega externega. Sedaj imam en disk na enmu in drug na drugmu controlerju. Ali je to sposobno delat da lahko istocasno na en disk pise in na drugega bere ne da se izmenjujeta, tko kot ce je na enmu kontrolerju povezan recimo primary master in sec master.
>:D >:D
A je kdo zasledil ali ta standard (se pravi kontroler) omogoca hkratno izvajanje write in read. Ali bo isto kot pr tem blesavem XATAxyz. Namrec ce bojo hitrost vecal ne bojo nc pridobil s tem.
Ko smo glih pri tem pa se to. Ce imam recimo 2 ATA kontrolerja, recimo onboard in nekega externega. Sedaj imam en disk na enmu in drug na drugmu controlerju. Ali je to sposobno delat da lahko istocasno na en disk pise in na drugega bere ne da se izmenjujeta, tko kot ce je na enmu kontrolerju povezan recimo primary master in sec master.
>:D >:D
Brane2 ::
Je, sicer pa mislim,da so sta tega sposobna tudi dva diska na istem kablu, spoh pa če iamš Cable select namesto master/slave.
Ko IDE drive dobi ukaz, ga gre izvršit in ne moti več nadaljnje komunikacije po kablu, seveda pa mu ne moreš pošiljati novih ukazov (no, to ni čisto res, zadnje generacije majo lahko več ukazov v pipelineu).
Zakaj tega noben ne počne ? Saj se tudi to počne, sam ti tega ne vidiš. Čas, ki ga moraš počakat, da glava pride, kjer jio hočeš met je izredno dolg v primerjavi s časom za prenos podatkov. Zato se računallnik trudi z nekega mesta prebrati čimveč, kar bo mogoče pozneje rabu in se trudi, da gleve čimmanj sprehaja po disku.
Je pa res, da so te stvari SCSIju bistveno bolj v krvi kot pa IDE napravam. Zato se mi dogaja, da ko pečem naenkrat dva CDR ploščka v SONY CRX-160E pekačih eden v trenutku zaključevanja CDR ploška ne pusti drugemu do svežih podatkov na kablu in zato zajebem kar nekaj CDjev...
Ko IDE drive dobi ukaz, ga gre izvršit in ne moti več nadaljnje komunikacije po kablu, seveda pa mu ne moreš pošiljati novih ukazov (no, to ni čisto res, zadnje generacije majo lahko več ukazov v pipelineu).
Zakaj tega noben ne počne ? Saj se tudi to počne, sam ti tega ne vidiš. Čas, ki ga moraš počakat, da glava pride, kjer jio hočeš met je izredno dolg v primerjavi s časom za prenos podatkov. Zato se računallnik trudi z nekega mesta prebrati čimveč, kar bo mogoče pozneje rabu in se trudi, da gleve čimmanj sprehaja po disku.
Je pa res, da so te stvari SCSIju bistveno bolj v krvi kot pa IDE napravam. Zato se mi dogaja, da ko pečem naenkrat dva CDR ploščka v SONY CRX-160E pekačih eden v trenutku zaključevanja CDR ploška ne pusti drugemu do svežih podatkov na kablu in zato zajebem kar nekaj CDjev...
sekundek ::
Ma glupo je ko imam 2 diska in recimo z enga snemam CD in na drugega recimo neki pisem al parecimo zaganjam programe (sistemski disk) in pol un srota ko zmesan.
Prej sm pa mel SCSI pa je delal BP, obremenitev je pa komi 10%, pa rama je dost tak da to ni razlog za mletje, sami debilast je ko se motita, iz enga bi rad bral na drugiga pa pisu.
Prej sm pa mel SCSI pa je delal BP, obremenitev je pa komi 10%, pa rama je dost tak da to ni razlog za mletje, sami debilast je ko se motita, iz enga bi rad bral na drugiga pa pisu.
Dami ::
Ej brane, dej povej v čem je fora cable selecta.
Don't worry about me. The bleeding is just the begining of a healing process.
Brane2 ::
Pri cable selectu je tako, da je uporabljena ena žila, ki je v prejšnjih generacijah služila drugim stvarem, kot cable select. To žilo kontroler zaslusa na 0 in je staknejna z ustreznim pinom na konektorju na sredini kabla ( pri tistem na koncu pa ne) ali glih obratno- sem ze pozabu. U glavnem disk preko upora vlece ta pin na +5V in gleda, kje je dejanjska napetost. Ce je disk na koncu kabla je tam logična enka, če pa je na sredini kabla pa kabel potegne pin na 0. Tako disk ve, kje na kablu je in hkrati ce je master ali slave. Po ATA specsih mora biti disk, če je sam, prštekan na konec kabla in drugi disk lahko prištekaš v sredino. Torej je disk na koncu nujno master, slave je pa lahko samo v sredini.
Po ATA specsih je bilo včasih tako, da slaveu nisi mogel direktno dostopati, ampak samo preko mastra. To je laufalo tako, da si ti v registru master IDE nastavil zastavico, ki je rekla mastru "naslednji dostopi za slavea", nakar si dostopal slaveu, samo master je spramljal kaj počneš. In ko si isti flag postavil na 0, je spet master sou na kabel...
Pri cableselectu je mislim da bilo vse nespremenjeno, samo paš z jumperji se ti ni blo treba zajebavat. Po novem pa mislim, da je tako, da računalnik s Cableselectom med delom pove, na koga se dani ukaz nanasa. Tu sploh nisem ziher, lahko da nakladam, prechekiraj IDE specse, če te to zanima.
U glavnem, če je to res, bi sel ahko pri cable selectu slave majčkeno hitreje odzival, saj ne bi blo treba mastra spraševat za dovoljenje. Pri bolj problematično narejenih diskih bi se master lahko poglobil vase pri kšnih daljših ukazih in neki časa sploh ne bi opazil, da je naslednji prenos za slavea. Torej bi bila lahko komunikacija s slaveom kar nekaj počasnejša, če bi vmes zahteval kup stvari še od mastra...
Po ATA specsih je bilo včasih tako, da slaveu nisi mogel direktno dostopati, ampak samo preko mastra. To je laufalo tako, da si ti v registru master IDE nastavil zastavico, ki je rekla mastru "naslednji dostopi za slavea", nakar si dostopal slaveu, samo master je spramljal kaj počneš. In ko si isti flag postavil na 0, je spet master sou na kabel...
Pri cableselectu je mislim da bilo vse nespremenjeno, samo paš z jumperji se ti ni blo treba zajebavat. Po novem pa mislim, da je tako, da računalnik s Cableselectom med delom pove, na koga se dani ukaz nanasa. Tu sploh nisem ziher, lahko da nakladam, prechekiraj IDE specse, če te to zanima.
U glavnem, če je to res, bi sel ahko pri cable selectu slave majčkeno hitreje odzival, saj ne bi blo treba mastra spraševat za dovoljenje. Pri bolj problematično narejenih diskih bi se master lahko poglobil vase pri kšnih daljših ukazih in neki časa sploh ne bi opazil, da je naslednji prenos za slavea. Torej bi bila lahko komunikacija s slaveom kar nekaj počasnejša, če bi vmes zahteval kup stvari še od mastra...
Sergio ::
Ste opazili, da ima ta tema zaporedno stevilko 30000? :D
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
Sergio ::
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
Sergio ::
ja, gandalf, ja :D
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | master with slave/cable selectOddelek: Pomoč in nasveti | 1191 (1105) | fosil |
| » | Win XP boot problemOddelek: Pomoč in nasveti | 1384 (1264) | junior |
| » | Dva hdd na enem kablu - vrstni redOddelek: Strojna oprema | 1553 (1374) | SasoS |
| » | pri okroglem IDE kablu je disk glasnejšiOddelek: Hlajenje in modifikacije | 1767 (1532) | Pudding |
| » | RAID FAkjuOddelek: Pomoč in nasveti | 1965 (1669) | Paramedic |