Kontrola prometa (na faxu)

Pač uporabljaš varno(saj veš npr https) povezavo(preko proxya).

Profesorji ter asistenti na faxu imajo kaj bolj pametnega za početi...

Da tudi sam menim da se jim delajo Log-i za vsakega uporabnika. Kaj počne , strani ki jih obiskuje...

Za dve fakulteti pri UL lahko povem, da se beležijo samo RADIUS paketki na Eduroam-u (IP naslov, uporabniško ime in čas priklopa). Ostalo na fakulteti nikogar ne briga. Če razširim, kar je rekel jeje: ljudje govorijo vse sorte, nadzor je pa duhamorno delo, pri katerem asistenti in profesorji ne bi vzdržali niti ene ure, kaj šele dneve in dneve, da se bi našlo kaj uporabnega.

Ostalo (prometne podatke) v skladu z zakonom beleži Arnes, preko katerega so fakultete večinoma zvezane. Ta pa to dela v skladu z zakonodajo in v dogovoru s sodišči/policijo. Torej se na tem področju ne dogaja nič takšnega, kar se bi tikalo vsakdana zaposlenih in študentov na fakultetah, oziroma nič več, kot pa mora delati (oziroma bo v nekaj letih moral začeti delati - sedaj smo v prehodnem obdobju) vsak ISP v Sloveniji.

VPN tunel do doma
Zakaj pa ne raje openSSH ? Potrebuješ samo putty

"Prometni podatki" je žargonski izraz, ki se ga uporablja za podatke, ki se morajo shranjevati v skladu z direktivo 2006/24/ES. Konkretno ni napisano kaj točno to pomeni za IP omrežje in internet, vendar pa je dokaj lahko določiti minimalen nabor podatkov, ki še zagotavlja izpolnitev kriterijev te direktive. Tako se za minimalen nabor podatkov, ki se jih potegne iz IP omrežja največkrat shranjuje naslednje:
- naslov izvora
- naslov ponora
- IP protokol
- vrata izvora za TCP in UDP protokole
- vrata ponora za TCP in UDP protokole

Ti podatki pa se shranijo skupaj z podatki o samem naročniku (uporabniška imena, lokacije priključkov, ...) pač tisto, kar omogoča policijo NAKNADNO ugotoviti kje morajo začeti izvajati ukrepe PRESTREZANJA PROMETA, če imajo v začetku samo uro, IP naslov in morda še kakšno številko vrat, ki se jo je uporabljalo.

Vse ostalo lahko prestreza samo policija na podlagi pravnomočne odredbe. ISP-ji smejo (in morajo) prestrezati samo prometne podatke, nikakor pa ne same vsebine komunikacije. Če bi katero koli podjetje (tudi navadno podjetje z računalniškim omrežjem) počelo kaj takšnega brez predhodnega pisne privolitve osebe, katere podatki se bi prestrezali, bi bilo to bodisi kaznivo dejanje, bodisi prekršek, pač odvisno od narave prestrezanja in razmerja med izvajalcem prestrazanja in lastnikom prestreženih podatkov.

Po analogiji z klasično telefonijo: javno TK podjetje mora beležiti prometne podatke o pogovorih (številka A, številka B, pri GSM omrežjih še številka naprave) nikakor pa ne sme shranjevati dejanske vsebine komunikacije, pa čeprav je ta (danes že povsod) pri prenosu v digitalni obliki in posledično tudi trivialna za prestrezanje in shranjevanje. Neko navadno podjetje ravno tako ne sme prisluškovati pogovorom svojih zaposlenih, če jih o tem prej ne obvesti.

Edin hakeljc je ta, da na univerzi, še posebej redni profesorji, velikokrat pozabljajo, da neodvisnost univerze nikakor ne pomeni, da se jih določeni zakoni in predpisi ne tičejo. Zaradi tega so pri dekanih občasno precej burni pogovori, kjer poskuša pravnik profesorju pojasniti, da se določenih zadev preprosto ne sme početi, ker bo potem naj. cela fakulteta in ne samo on. Pri prestrezanju je tako majhna verjetnost, da bi kdo to počel samo zato, ker je delo preveč duhamorno, rezultati pa so neuporabni. Na žalost višja moralna pravila in spoštovanje pravil igre tukaj ne delujejo, ker jih ravno redni profesorji najbolj ignorirajo.