Zakaj so električni avtomobili prava stvar

Baterije EV-jev bodo v uporabi do 50 let in pri tem praktično ne potrebujejo vzdrževanja, predvsem pa v okolje pri obratovanju ne izpuščajo nobenih škodljivih snovi. Svinčeni akumulatorji zdržijo približno 8x manj časa in vsebujejo veliko svinca in žveplene kisline, ki vsaj minimalno izhlapeva v zrak. Da ne govorimo o tem, kaj vse gre nepovratno v zrak pri obratovanju ICE-jev.

BEV je definitivno manjše zlo za okolje, nikakor pa nima pozitivnega vpliva na okolje. Tega nobeden ni trdil.

Izrabljene baterije EV-jev gredo v hranilnike za omrežje, kjer bodo še dolgo, nato bodo reciklirane.

Emobi je 31. maj 2019 ob 11:29 izjavil:

Baterije EV-jev bodo v uporabi do 50 let in pri tem praktično ne potrebujejo vzdrževanja, predvsem pa v okolje pri obratovanju ne izpuščajo nobenih škodljivih snovi. Svinčeni akumulatorji zdržijo približno 8x manj časa in vsebujejo veliko svinca in žveplene kisline, ki vsaj minimalno izhlapeva v zrak. Da ne govorimo o tem, kaj vse gre nepovratno v zrak pri obratovanju ICE-jev.

BEV je definitivno manjše zlo za okolje, nikakor pa nima pozitivnega vpliva na okolje. Tega nobeden ni trdil.

Izrabljene baterije EV-jev gredo v hranilnike za omrežje, kjer bodo še dolgo, nato bodo reciklirane.

Menim, da tu malce pretiravaš. LiOn baterije so v široki uporabi že tam 20 let. Do sedaj mi je LiOn baterija zdržala najdlje 6 let v telefonu Galaxy Note, vse druge (od medicinskih naprav preko igrač in telefonov do ročnega orodja in fotoaparata) se mi odpovedale prej. Kakšen čudež od LiOn baterij je torej v EV, da bo zdržal 10x dlje?

V EV baterijah je drugačna kemija, imajo temperaturno regulacijo in so zaščitene pred prenapolnjenostjo in pred preveliko izpraznjenostjo. Se pravi, da se polnjenje odvija v razponu nekje od 5 do 85 %. Zato govorimo o bruto in neto kapaciteti.
BMW pravi, da baterij ne bodo menjali, ker so zasnovane tako, da bodo zdržale celotno življenjsko dobo avtomobila in da naj bi zdržale 20,9 leta.
Torej, če bodo po 20-tih letih imele 70 % kapacitete, bodo zdržale še 30 let v hranilniku omrežja, kjer so pogoji veliko milejši, ker je temperatura, polnjenje in praznjenje veliko bolj enakomerno.

Izrabljene baterije ne bodo končale na smetiščih, ker bodo preveč dragocene. Pridobljene kovine iz njih bodo cenejše od narudarjenih.

A v mobilnem telefonu pa se ne kontrolira polnjenje baterije? Pa tudi- če/ko boš vzel baterijo iz avta in jo dal v klet zanjo ne boš imel avtomatike za delovanje in sistema hlajenja. Tista avtomatika za avto mogoče ne bo imela ustreznega algoritma za stacionarno delovanje. Druga avtomatika pa ne bo tako optimalna za točno tisti tip baterije. Če avtomatika ohranja baterijo pri dolgem življenju, kdo pa ohranja avtomatiko? Potem so tu še kemični procesi, kateri delujejo tudi, če baterija miruje- jo npr. vzdržuješ na 50% napolnjenosti. Ti procesi lahko vplivajo na lastnosti materialov in elektrolita, kar privede do njene odpovedi. Potem so tu fizikalni procesi, kateri povzročijo utrujenost materiala in s tem spremembe njegovih lastnosti.
Skratka faktorjev je toliko, da sanjati o 50 letnem koriščenju baterije ni optimistična ocena ampak sanjanje z odprtimi očmi.

Emobi je 31. maj 2019 ob 14:16 izjavil:

V EV baterijah je drugačna kemija, imajo temperaturno regulacijo in so zaščitene pred prenapolnjenostjo in pred preveliko izpraznjenostjo. Se pravi, da se polnjenje odvija v razponu nekje od 5 do 85 %. Zato govorimo o bruto in neto kapaciteti.
BMW pravi, da baterij ne bodo menjali, ker so zasnovane tako, da bodo zdržale celotno življenjsko dobo avtomobila in da naj bi zdržale 20,9 leta.
Torej, če bodo po 20-tih letih imele 70 % kapacitete, bodo zdržale še 30 let v hranilniku omrežja, kjer so pogoji veliko milejši, ker je temperatura, polnjenje in praznjenje veliko bolj enakomerno.

Izrabljene baterije ne bodo končale na smetiščih, ker bodo preveč dragocene. Pridobljene kovine iz njih bodo cenejše od narudarjenih.

To da bodo zdržale 20,9 let ne pomeni, da bodo do takrat imele 70% kapacitete. 70% kapacitete ti ponavadi garantirajo 8 let, močno dvomim da bo katerokoli EV imel po 20 letih kaj več kot 50% prvotne kapacitete.

Kdo pa vozi nove avte 20 let? Prej ti zrjavi al bos imel en kup problemov in pun k z elekroniko.

BigWhale je 31. maj 2019 ob 13:59 izjavil:

Ne, ne bodo. To kar razlagas so pravljice. Izrabljene avtomobilske baterije, bodo mogoce sle v kak hranilnik elektricne energije. Se manj moznosti je, da jih bodo reciklirali, ker se enostavno ne izplaca. EV baterije bodo tako koncale tam kjer vecina smeti. Na smetiscih.

No, to ne bo držalo. Večina smeti po EU direktivah ne sme končati na smetiščih. In avtomobilske baterije in akumulatorji ne smejo končati na smetiščih, niti se jih ne sme sežgati.

... disposal of industrial and automotive batteries and accumulators in landfill sites or by incineration should be prohibited

Okapi je 31. maj 2019 ob 16:31 izjavil:

Pa vidim, da vam na splošno ni jasno, kako je z recikliranjem odpadkov v EU. Za baterije in akumulatorje (in še marsikaj) je strošek zbiranja in reciklaže vključen v ceno, ker so proizvajalci oziroma prodajalci odgovorni za zbiranje in reciklažo. V Sloveniji je nekaj firm, ki so pooblaščene za zbiranje in reciklažo, in dobijo to plačano (iz takse, ki jo plačajo proizvajalci/prodajalci - oziroma končni kupci, ker je seveda vključena v ceno). Sistem je sicer še daleč od popolnega, ampak bistvo je, da nakladanje o tem, da se recikliranje ne splača, preprosto ne drži.

S tem, da bodo reci koncale na smetiscu sem mislil predvsem na to, da jih bo na koncu nekdo pobral in zlozil nekam na kup. Res pa jih ne bodo vrgli v landfill, ja. Reciklaza, se pa splaca samo tistim, ki jim pomaga drzava oziroma kupci, ki taksno reciklazo vnaprej placajo. Ekonomsko pa rec za Liion baterije se ni vzdrzna.

V neki tocki verjetno bo ampak o tem spekulirat zdaj, je pa rahlo utopicno in meni osebno niti za neko slabo tolazbo ni, kaj sele, da bi se zaradi tega hvalil, da sem ne vem kolk bolj eko, ker bodo moje baterije zdrzale 50 let. :>

BigWhale je 31. maj 2019 ob 16:41 izjavil:

Okapi je 31. maj 2019 ob 16:31 izjavil:

Pa vidim, da vam na splošno ni jasno, kako je z recikliranjem odpadkov v EU. Za baterije in akumulatorje (in še marsikaj) je strošek zbiranja in reciklaže vključen v ceno, ker so proizvajalci oziroma prodajalci odgovorni za zbiranje in reciklažo. V Sloveniji je nekaj firm, ki so pooblaščene za zbiranje in reciklažo, in dobijo to plačano (iz takse, ki jo plačajo proizvajalci/prodajalci - oziroma končni kupci, ker je seveda vključena v ceno). Sistem je sicer še daleč od popolnega, ampak bistvo je, da nakladanje o tem, da se recikliranje ne splača, preprosto ne drži.

S tem, da bodo reci koncale na smetiscu sem mislil predvsem na to, da jih bo na koncu nekdo pobral in zlozil nekam na kup. Res pa jih ne bodo vrgli v landfill, ja.

Ja, pobral in zložil na kup, ampak ne na smetišču, temveč v "zbirnem centru" komunalnega podjetja, od koder jih bodo odpeljali v reciklažo (ker jih nihče ne bo poljubno veliko in poljubno dolgo skladiščil v zbirnem centru).

Da stvari, ki jih reciklirajo, najprej nekdo "pobere in zloži na kup", velja za popolnoma vse, od papirja in plastike do stekla in kovin.

Ekonomsko pa rec za Liion baterije se ni vzdrzna.

Je, če so "eksternalije", se pravi škoda, ki jo povzročajo takšni odpadki v okolju, pravilno ocenjene.

Kazen za odvržen akumulator je X, strošek recikliranja je 9X/10, se pravi se splača reciklirati.

Na prejšnjem BMW-ju sem menjal olje po predpisanem intervalu 25.000 km in vse je bilo in je še v redu. Ne vem, zakaj bi mi učili izdelovalca in njegove inženirje, kako se njihovim rečem streže. Je pa res, da sem vedno olje menjal na uradnem servisu; se pravi, nisem v avto nalival olje iz samopostrežne trgovine.
Ampak teh skrbi nimam več...

Kar se baterij tiče: ko govorimo o kemiji baterijske celice, se to nanaša na sestavo baterijske celice, od katere so seveda odvisne bistvene lastnosti baterije.
Lastnosti so torej odvisne predvsem od različnega razmerja med kovinami (litij, nikelj, kobalt...), od membrane med litijem in litijevim oksidom, kjer prehajajo elektroni, separatorjev, ki ločujejo plasti med seboj in sestave katode ter anode (baker, aluminij ipd.). Skratka, spremenljivk je ogromno, zraven pa so še spremenljivke z različno elektroniko upravljanja praznjenja, polnjenja in uravnavanja temperature (BMS).

Zato ne moremo enačiti računalniških baterijskih celic z avtomobilskimi, četudi je ovoj oziroma tulec enak, kot je to pri Tesli (S, X) z baterijo 18650. Tesla je sicer edini avtomobilski proizvajalec, ki je uporabil to obliko, ker mu je bilo to v Silicijevi dolini najbližje. Ostali uporabljajo unikatne prizmatične celice. Seveda pa so vsi, tudi Tesla, oziroma njihovi dobavitelji, prilagodili vsebino celic mnogo večjim in težjim zahtevam EV-jev: sposobnost prenašanja velikih tokov pri praznjenju in polnjenju in dolga življenjska doba - vsaj toliko, kot je pričakovana življenjska doba za sam avtomobil, najmanj 15 let.

Baterije za računalnike in mobitele ter druge aparate ne gre enačiti z avtomobilskimi, ker so drugačne sestave, izdelane za bistveno krajšo dobo (do 7 let), večinoma nimajo aktivne kontrole temperature, polnjenja in praznjenja. Zato se velikokrat pregrejejo, preveč napolnijo in preveč izpraznijo, kar pri dobro zasnovani avtomobilski bateriji ni možno.

Več o tem pa smo debatirali pred kakšnega pol leta, tam je natančna sestava elementov v celici.

Emobi je 1. jun 2019 ob 17:19 izjavil:

Baterije za računalnike in mobitele ter druge aparate ne gre enačiti z avtomobilskimi, ker so drugačne sestave, izdelane za bistveno krajšo dobo (do 7 let), večinoma nimajo aktivne kontrole temperature, polnjenja in praznjenja. Zato se velikokrat pregrejejo, preveč napolnijo in preveč izpraznijo, kar pri dobro zasnovani avtomobilski bateriji ni možno.

Tle se pa kr motis. Prakticno vsi racunalniki in telefoni imajo sodobne battery management sisteme, ki strogo nadzirajo celice v baterijah in odklopijo baterijo preden se zgodi katastrofa. Prav tako imajo vecinoma temperaturno kontrolo. Nadzor praznejnja in polnjenja je osnova. Brez tega so Li-Ion/Li-Po baterije lahko smrtno nevarne.

Po drugi strani pa so avtomobilske baterije narejene tako, da posamezna celica nima nobene zascite, BMS pa odklopi modul v katerem se dogajajo cudne reci. Kontrolira se zgolj napetost posamezne celice in ce je celica off-the-charts se odklopi cel modul. To je slaba stran baterij, ker so moduli narejeni kot posamezne enote in lahko ena zanic celica vpliva na cel modul.

Okapi je 31. maj 2019 ob 16:22 izjavil:

BigWhale je 31. maj 2019 ob 13:59 izjavil:

Ne, ne bodo. To kar razlagas so pravljice. Izrabljene avtomobilske baterije, bodo mogoce sle v kak hranilnik elektricne energije. Se manj moznosti je, da jih bodo reciklirali, ker se enostavno ne izplaca. EV baterije bodo tako koncale tam kjer vecina smeti. Na smetiscih.

No, to ne bo držalo. Večina smeti po EU direktivah ne sme končati na smetiščih. In avtomobilske baterije in akumulatorji ne smejo končati na smetiščih, niti se jih ne sme sežgati.

... disposal of industrial and automotive batteries and accumulators in landfill sites or by incineration should be prohibited

Saj ne končajo na smetiščih. Končajo v morju, rekah, na Kitajskem, v Maleziji...

Še s plastiko, ki jo uporabljamo vsak dan ne znamo ravnat, da se nam sedaj dogaja mikroplastika in kupi plastične embalaže vsepovsod. Kitajska je tudi zaprla svoja vrata za plastiko... Ali znamo ravnat z baterijami? Še zdaleč ne. Če ni rešitve, jih bomo enostavno nekam odložili. Kot se odlaga azbest. Oziroma se ga zakopava.

V katerem EVju pa lahko sprazniš baterijo v pol ure, na cesti po predpisih?

Verjetno najbolj obremenjene baterije so v sesalcih, tam na polni moči ponavadi sprazneš baterijo v 10 minutah, dvomim da pri taki uporabi komu baterija zdrži kaj več kot dve leti.

Če imate svojo baterijo radi, potem ne boste polnili z visokim tokom, pač pa z nizkim tokom. Ker vse to vpliva na živ. dobo baterije.

To je kompromis. Hočeš hitro napolnjeno ali daljšo življenjsko dobo baterije. Oboje skup ne gre.

Doma je polnjenje ZMERAJ počasno, ne glede na to kaj imaš.

Lahko filaš 3f, samo niti tam ne boš dosegel več kot 10-12 kw. To je vse še zmeraj "počasno". Proti hitrim polnilnicam s 100 kw in več.

Emobi prosim povej od kje ti podatek, da je življenska doba teh baterij 50 let. Iz izkušenj? Iz članka? Od podjetja?

Lep pozdrav in hvala

Emobi: A avto aktivno hladi baterije tudi, ko ni v uporabi? Torej če je sredi poletja parkiran na vročem asfaltu?

Po moje je isto, kot pri ICE, ko po končani vožnji še lahko dela ventilator. Pred vožnjo pa dvomim, ka bi kaj hladilo. Tudi, če je avto na soncu, ni problema za baterijo, če avto stoji.

Utk je 2. jun 2019 ob 06:32 izjavil:

Zakaj bi takrat hladil?

Zato, da lahko startas z baterijo, ki je na optimalni temperaturi? Iz enakega razloga baterijo pozimi grejes.

To je neumnost. Potem bi v petih letih izgubila 15 procentov v vsakem primeru, pa ni tako.

Pa ne rečem, da se ne nekatere baterije tako obnašajo, ampak dobre pa sigurno ne.

Polnilne baterije, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, se bolj praznijo, kot navadne cinkove!

Asfalt se poleti segreje na 50 in vec stopinj in tudi v samem avtu je na soncu lahko tudi cez 50 stopinj. Zakaj bi vozil z baterijo segreto na 45 stopinj, ce jo pa lahko hladis na 23 in jo drzis v optimalnem obmocju? Ce si priklopljen na elektriko ni to noben problem.

Če ima asfalt 50 stopinj, ne pomeni da jih ima tudi baterija ko zapelje gor. Vmes je 15 cm zraka, ki je kar dober izolator, po nekem času se asfalt ohladi, ker ni več sonca če avto čez stoji. 50 stopinj je lahko v zaprtem avtu direktno pod pločevinasto streho, če imaš pa samo malo odprta okna, je že bolje. Sigurno se da tudi baterijo oblikovat, da ni tolk na udaru. Dnevi s 35 stopinjami v senci so pa kar redki, ne samo pri nas.