Zakaj so električni avtomobili prava stvar

Res ne vem kaj je hitrega na 22 kW polnjenju? To je ca. 100 km dosega na uro, jaz bi temu rekel normalna hitrost polnjenja, ki je za daljše vožnje še zmeraj samo delno uporabna. Za domač priključek pa je 22 kW že overkill, saj imaš vsak dan celo noč časa da napolniš baterijo, pa tudi povprečen hišni priključek je ponavadi 3 x 20A (13 kW) ali 3 x 25A (17 kW), več je redkost in pomeni 20 € več na mesec samo zaradi obračunske moči (fiksen strošek ne glede na porabo elektrike).

Ampak glavna slabost tega Volva je majhen doseg, saj vsi vemo kaj pomeni 164 km po NEDC testnem ciklu, verjetno nekje 100 - 140 km v praksi. Pa od kdaj je podajanje zmogljivosti od 0-70 kmh standard?

Res ne vem zakaj močni on board charger, močni polnilec naj bo v polnilni postaji in ne v avtu (DC polnjenje). V avtu zadostuje 5-10 kW trifazni polnilec. Tale trenutni Menekes je zabloda, čim hitreje naj ga razširijo in bolj uveljavijo DC polnjenje, saj je predviden, ampak zgleda da bodo najprej postavili (počasne) AC polnilne postaje, čez nekaj let jih bo pa itak treba razširiti ali zgraditi nove DC s 100+ kW moči.

McLane razmišlja dlje od PR velikih firm ki se delajo da nekaj delajo.

'Močni' onboard polnilci res niso ključna reč, tu pa tam pridejo prav, v veliki večini so pa neizkoriščeni. Če bi stvar koštala 200 EUR bi blo škoda zgubljat dah a stvar stane bistveno več - denarja, prostora in teže. Se pa fino sliši in se lahko nabija totalno zblojeno mantro, kako da je "baterija polna v 2 urah". Kolk časa se baterija polni na vgrajenem polnilcu od praznega do polnega je totalno irelevanten podatek, relevanten je max doseg s polno baterijo in hitrost polnjena v km/h. 20kW polnenje se prevede v kakih 70km/h.

Problem zunanjih DC polnilcev je protokol polnenja in 'zaupanje' ki ga mora proizvajalec avtomobila met v napravo nad katero nima nobene kontrole, hkrati pa mora za baterijo v avtu nudit garancijo. Zato se zna nardit da bodo hitri polnilci precej monopolna zadeva i.e. veliki proizvajalci bodo imeli vsak svoje omrežje, manjši pa te možnosti v praksi ne bodo imeli spljoh. Kak mercedes in toyota se znata v prihodnosti prikuplat na teslino omrežje - pod pogojem, da bojo v avtomobilih tesline baterije z dovolj kWh i.e. nad 50kWh.

Glede sparka ... žal je tudi to le še en 'pohabljen' avto, ki mora za vsako ceno bit poceni. BEV ima danes smisel v rangu 50k+, rang 30k+ je še kakih 5 let daleč, rang 10k+ pa vsaj 10.

Saj to je problem, zmenili so se da bo standard v Evropi Menekes in, da se preferira AC polnilnica, ker je kao bolj poceni za postavit (itak), in jih bo tako lahko več. Nobena brihtna glava pa ni pomislila, da se potem polnilec kot bi bil lahko v stoječi postaji mora prevažati v vsakem avtu, strošek pa pade na kupca EV. Neko DC polnjenje podpira tudi Menekes, ampak mislim da ga standard ne obvezuje, naj me kdo popravi če se motim.

Torej če pogledamo scenarij, da Tesla po Evropi začne postavljati svoje "nestandardne" superchargerje, lahko preprosto zraven svojega priključka, da še en tak "poceni" AC Menekes priključek in je stvar pravno 100% rešena, ali ne? Standard ki je trenutno postavljen je že danes zastarel, kaj da bi bil šele za nekaj let v naprej.

Me pa zanima kaj bo s Chademo priključkom v Evropi, očitno bo počasi izginil, oz. nove polnilne postaje tega tipa se verjetno ne bodo več postavljale, avtomobili (predvsem Japonski) namenjeni za Evropski trg bodo pa očitno v prihodnje brez Chademo priključka in bodo namesto tega imeli on-board charger (ranga 22 kW kot jih bo imela Evropska konkurenca), ki ga bo seveda plačal kupec EV.

A mogoče kdo ve koliko stane tak 22 kW ali 40 kW polnilec, namesto 5 ali 10 kW?

Mennekes

Which is stupid.
3x25A+ konektorje že imamo in ne rabimo novega standarda.

http://www.elektroklik.si/Industrijski_...

KISS

WarpedGone je 26. apr 2013 ob 21:37 izjavil:

Trollfest?
Just say no.

In natanko kje je tvoja rešitev v izdelavi novega standarda za EV - boljša ?

Štrom je štrom.

Ker so drage & težke.

O.

Nikec3 je 27. apr 2013 ob 00:44 izjavil:

Ne razumem zakaj firme (brez Tesle) ne dajo v svoje avtomobile večjih baterij.

Točno to,

Ker so drage & težke.

,

+ lahko ti prodajo takšno z večjo kapaciteto čez par let;)

in ker je danes pametneje ponuditi hibrida.
Sicer je dobrodošlo, da Tesla expirementira na svoj način, in da najde naivne kupce, ki kupijo drage igrače polne softverskih in hadverskih napak, z obilico nepotrebne krame, ki neprekinjeno sesa še nedonošeno baterijo.

Tesla expirementira na svoj način, in da najde naivne kupce, ki kupijo drage igrače

ti kupci ki dajo 100k evrov za igračo
zagotovo niso naivni

so zgolj zelo bogati in tisto kar sodi k bogastvu

Eksperimentalen sistem, znan kot Flywheel KERS (Kinetic Energy Recovery System), je nameščen na zadnjo os. Med upočasnjevanjem zavorna energija povzroči, da vztrajnik ustvarja do 60.000 vrtljajev na minuto. Ko se vozilo začne zopet premikati, se rotacija vztrajnika prenese na zadnji kolesi preko posebej izdelanega prenosa. Motor z notranjim izgorevanjem, ki poganja sprednji kolesi je izklopljen v trenutku, ko se prične zaviranje. Energija v vztrajniku se nato lahko porabi za pospeševanje vozila, ko se prične zopet premikati, ali za pogon vozila, ko doseže potovalno hitrost.

"Shranjevanje" energije brez baterij. Zanimiv koncept.

WarpedGone je 26. apr 2013 ob 11:08 izjavil:

Glede sparka ... žal je tudi to le še en 'pohabljen' avto, ki mora za vsako ceno bit poceni. BEV ima danes smisel v rangu 50k+, rang 30k+ je še kakih 5 let daleč, rang 10k+ pa vsaj 10.

Za ta "pohabljen" avto preiskušajo baterije 400Wh/kg od Envie, ki bodo omogočale kar 300 milj z enim polnenjem.
http://www.mnn.com/green-tech/transport...

Tako zgleda polnilec Brusa, ki se vgrajuje v Volvo C30:
http://www.gizmag.com/brusa-on-board-ev...

Aja ?

Kaj je tako magičnega na custom made EV-ju ranga tesle ? Višja cena ?

C30 v katerega zarukaš pol tone EV opreme je PERFECT za tako tovarno. Lepo dopolni njihovo linijo brez kakršnikolih večjih in dražjih predelav in zadovolji obstoječe kupce.

Volvo se dela da neki dela, kruta resnica je pa da so 10let v zaostanku.

Kruta resnica je ta, da lahko v enem letu v celoti predelajo (dodelajo) njihovo linijo na EV in razvoja praktično ne rabijo.

Volvo kot avto firma ne rabi iz 0 razvijati šasije (tudi tesla je ni na začetku TBH) in podobnih traparij, samo zato da se bo pohvalil z nekimi ekstra duper super lahkimi materiali.

EV avti za rajo bodo = bencinskim vozilom in to je točno to kar rabimo.

In če bi se nehali preseravati z rožicami in podobnimi 'zelenimi' maskami in končno naredili en EV ki ne izstopa iz prometa kot nek "speshal" avto, je to to.

Poleg tega zadevo znucaš in vržeš stran tako kot vsak avto/laptop/mobitel do sedaj.
Tle nekej vlagat v to da bo avto zdržal več kot 10 let - nobeden proizvajalec ne dela tega več.

Qcube je 27. apr 2013 ob 15:10 izjavil:

Edino kar mene skrbi je žiroskopski efekt tistega vrtečega valja. Če je postavljen kot na videu bi lahko škodil pri vožnji v ovinkih. Morda če bi bila dva kontra vrteča valja obrnjena navpično bi bilo boljše.

Škodil? A platišča z gumami, diski, pogonskimi osmi, celotna vsebina motorja, menjalnika ter diferenciala in še kaj v avtu, kar se vrti, mar kaj vpliva? Mislim, vpliva, ampak koliko se to pozna?

EDIT: če bi bil postavljen en navpično, bi ti probleme delal v polovici ovinkih in na ravnem. V praksi so imeli takšno izvedbo v 911 GT3 RSR Hy, pa se nekaj fejst ni poznalo. Oz. se je, avto je bil precej hitrejši. Pa Audiju R18 se tudi ne pozna.

Can EV Batteries Last 20 Years?
Ugotavljajo to, kar je nekaterim že precej časa jasno - hitrost upada kapacitete je močno odvisna od pogojev pod katerimi delujejo baterije.
To se že tudi potrjuje v praksi - kapaciteta v odvisnosti od prevoženih milj (1 milja = 1,6km):


Kapaciteta v odvisnosti od starosti (1 Leto = 365 dni)


Razpršenost točk je posledica različnih stilov vožnje, polnjenja in neupoštevanja starosti pri prevoženi razadlji oz neupoštevanja prevožene razdalje pri starosti.

P.S.6 days to go

A German company has converted a Ford Fiesta into an all-electric, rear-wheel drive vehicle ...

Navadi se prebrat lastne linke.
Tole je le še ena garažna predelava. Zanimivo pred 10imi leti, danes pa boooooring.

Tut teb bom kupu eno tolo fiesto z inwheel motorji, takoj ko bo v serijski proizvodnji v roku dveh let.
Če čez 2 leti še vedno ne bo bev fieste naprodaj, ti men kupiš 3leta star rablen model S.

Deal? Put up or shut up.

/Edit: corsa -> fiesta

Reality sux, press.

Okapi je 1. maj 2013 ob 20:56 izjavil:

firmo, ki se nahaja na 180 lokacijah po vsem svetu in ima cca. 70 - 80 tisoč zaposlenih.

Eh, eni izdelovalci krogličnih ležajev, ki itak pojma nimajo. Če bi brali modrece na slo-techu, bi vedeli, da so motorji v kolesih en kolosalen fail.
O.

Modreci na slo-techu bodo zelo hitro spremenili svoje mišlenje. Podobno, kot Warpi, ki je še nekaj strani nazaj tega foruma pisal, da je vsako hitro polnenje škodljivo za baterije, ko pa je Tesla začel omenjati svoje SuperChargerje je pa to najboljši način polnenja.

'Močni' onboard polnilci res niso ključna reč, tu pa tam pridejo prav, v veliki večini so pa neizkoriščeni.

podoben koncept uporablja NASA pri svojem Curiosity roverju na Marsu.

a pa še kar laufa

baje da je edina možnost, da se uniči to, da pade asteroid nanj

nič slabo o roverjih na marsu govort

je še čak noris presenečen nad njimi

Si pa optimist

In kar je pod ~30kHz delovne frekvence

PrimozR je 28. apr 2013 ob 19:12 izjavil:

Qcube je 27. apr 2013 ob 15:10 izjavil:

Edino kar mene skrbi je žiroskopski efekt tistega vrtečega valja. Če je postavljen kot na videu bi lahko škodil pri vožnji v ovinkih. Morda če bi bila dva kontra vrteča valja obrnjena navpično bi bilo boljše.

Škodil? A platišča z gumami, diski, pogonskimi osmi, celotna vsebina motorja, menjalnika ter diferenciala in še kaj v avtu, kar se vrti, mar kaj vpliva? Mislim, vpliva, ampak koliko se to pozna?

EDIT: če bi bil postavljen en navpično, bi ti probleme delal v polovici ovinkih in na ravnem. V praksi so imeli takšno izvedbo v 911 GT3 RSR Hy, pa se nekaj fejst ni poznalo. Oz. se je, avto je bil precej hitrejši. Pa Audiju R18 se tudi ne pozna.

Če se ne pozna, potem druge rešitve očitno niso potrebne.

Če bo pa praksa pokazala, da se vendarle pozna, naj se pa vztrajnik vpne v kardanski zglob!

Nihče ni reku da ni mogoče... ni pa smiselno.

Tako MOSFETi kot IGBTji ki se uporabljajo za pogonske sisteme so počasni. Šponat preko 20kHz nima nekega smisla, izgube naraščajo preveč strmo.