Slo-Tech - Prejšnji teden so po mreži vseh mrež zaokrožile novice, da je korporacija OLPC (One Laptop Per Child) prejela naročila za 3 milijone teh poceni računalnikov. Izkazalo se je, da je v resnici OLPC samo navezal stike z nekaterimi državami.
Glede na to, da predstavnik OLPC ni komentiral (trenutnega) stališča Indije, da se v program najverjetneje ne bo vključila, to zaenkrat drži. Sudeep Banerjee, indijski sekretar za izobraževanje, je izrazil bojazen, da bi te »igračke« lahko celo bolj škodile razvoju mladine, kot pa poskrbele za njihov razvoj, saj naj bi prizadele otrokove kreativne in analitične spodobnosti. Indija da potrebuje denar za učilnice in učitelje, ne pa za prenosne računalnike.
Je pa Wikipedia sporočila, da bo na teh računalnikih na voljo offline različica njihove enciklopedije. Cilj OLPC se namreč zelo dobro pokriva s cilji Wikipedie, saj slednja želi distribuirati znanje, vsebovano v njihovi enciklopediji, brezplačno, vsakemu človeku na svetu. OLPC se zaradi pomanjkanja internetnih povezav v državah v razvoju zdi kot idealen pripomoček za brskanje po enciklopediji.
Zaenkrat tudi ni resnega razmišljanja, da bi bili ti prenosniki na voljo tudi v komercialni izvedbi.
indijci majo prou...ta zadna stvar,ki jo smrkavci ki se brat ne znajo rabjo, je laptop.hrano ucilnice pa ucitelje...laptop naj si kupjo ko bojo mel sami svoj denar z znanjem,ki ga bojo dobil v soli. wikipedija pa ni neki kar bi zamenjalo knjige...se posebi glede verodostojnosti vsebine.
Hmm take OLPC mi nekam krhko deluje (tisto odpiranje...) , tud ekran bi lahk mal večji dal, da si ne bojo froc oči uničl, k bojo skušal brat iz 30cm , pa barva mislim no comment .
Sicer pa pohvalno, da skušajo spravt compe tud v revnejše države...
@Lo*oka: Wikipedia, ki bo na teh računalnikih bo urejena pregledana IMO, tako da bodo vsebine preverjene vsaj delno. Sicer pa odkar jaz uporabljam Wikipedio še nisem našel kakšnih ZELO napačnih podatkov...
majo knjige se zmer vecjo verodostojnost. da ne pozabmo incidentov na wikipediji(ameriski kongres in brisanje ter podobni izpadi)... naj rajs zacnejo reciklirat papir...papir je bl zdrav =) bojo se revne otroke unicl z monitorji.
Papir sux. Papir je star. Papir se ne update-a, za papir je treba vedno znova kupovat celo knjigo. Knjige os ble pa sle... tko kot VHS, audio kasete, floppyji... nekaj fosilov se jih se drzi, vecina jih je ze pozabila. Isto bo s knjigami.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
ha ha antonija. Še nikol se ni po pisarnah toliko papirja porabilo kot odkar so računalniki. Poleg tega pa si kar poglej fotke na cdju, če ti zmanjka elektrike. Ali preberi knjigo v postelji. --Sploh če si kje, kjer ni ravno na vsakem koraku pumpe z baterijami.
In se nikol ni tako hitro ves tisti preljubi papir koncal v smeteh oz. arhivih, kjer ga niben ni vec povohal, dokler ni zletel v smeti. Ti pa, dragi Beernarrd, odnesi sabo na konferenco vse objave in ostalo literaturo ki jo potrebujes, pa se kaksne rezultate vecmesecnega dela na pairju vzemi sabo...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Papir je za neprofesionalno uporabo prakticno izumrl. Edino za kar ga smrtini se uporabljamo je delanje zapiskov, samo to je drobiz v primerjavi z vsemi podatki, ki jih dnevno prebiramo na ekranu. Tistih par kil papirja ki ga na leto pregledamo zvecer v postelji pa tud nima posebnega vpliva, razvada pac.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Indijski sekretar za izobraževanje ima čisto prav. A se aploh zavedate koliko ljudi živi v Indiji? Tam imajo družine povprečno po vsaj 8 članov.
Največji problem je, da ni dovolj šol. Tudi če imaš denar ne moreš otroka poslati v šolo, ker jih enostavno ni dovolj. Tako imajo zelo veliko otrok, ki sploh ne znajo brati.
In če ne znaš brati ti ne bo koristila ne knjiga še manj pa računalnik.
Prostor za šole se že nakako najde, četudi se bodo učili v štali, ampak še vedno pa bodo problem učitelji, ki jih v Indiji ne bo nikoli dovolj.
In ta denar bi moral iti za izbraževanje novih učiteljev, drugače bi Indija za vedno ostala revna država.
Spet je nekdo spregledal staro modrost, da revežu ne smeš dati ribe ampak ga moraš naučiti ribolova.
To z računalniki je popolnoma zgrešena naložba in takorekoč stran metanje denarja.
Indijsko stališče je zgrešeno. Ne rabi biti na začetku OLPC, ampak vsaj OLPF (F=family). Otroci naj dobijo voljo do znanja, začnejo z veseljem komunicirati ipd. Za življenje ni potreben samo kruh in streha nad glavo, pač pa tudi umska hrana.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Jst sem od Wikipedije postal kar rahlo odvisen in _OGROMNO_ sem se že naučil iz nje. Siguren sem da, če bi imel le papirnate knjige, ne bi pregledal pol toliko strani kot sem jih na wiki, ker je enostavno preveč mukotrpno. Oni pa niti napirnatih knjig nimajo.
Na wiki enostavno klikneš kar te zanima, če se izkaže da ni zanimivo, je "back" 1 klik stran. Pogosto se mi zgodi, da dokler končam s prebiranjem strani, imam odprtih že par novih tabov do zadev, ki so me zanimale. Vsak, ki je že kdaj želel na hitro pogledati kakšno geslo, pa se je za več ur zamotil s prebiranjem wiki, ve, koliko se lahko tako naučiš.
Tisti, ki komentirate zanesljivost (nekateri celo take absurde kot so "edit-wari"): pa kaj resno mislite da offline verzija ne bo pregledana, ali kaj? halo?
Škoda, da ni na voljo komercialna verzija. Ne zdi se mi nič narobe s tem, da bi mašino tudi prodajali. Pa naj s tem denarjem financirajo ostale, non-profit računalnike.
Na tisto znano vprašanje o otoku in stvari, ki bi jo vzel s seboj, verjetno sicer ne bi odgovoril z "MacBook", bi pa bila dokaj pri vrhu želja po zbirki znanja, po možnosti digitalni.
Ko bo HID na računalniku tako dober kot je pri navadni papirnati knjigi... potem bo knjiga mogoče (ampak res samo mogoče) izumrla. V celotni dosedanji zgodovini človeštva smo prišli do spoznanja, da je najzaneslivejši način arhiviranja podatkov ravno na papirju. Zakaj? Ker je najbolj obstojen in univerzalen.
Ali pač nekateri mislite, da boste čez 20 let še vedno lahko prebrali nek svoj CD? Z disketami so že problemi. Aja... online storage pravite? Hmmm... kolko ma en povprečen hdd življenjske dobe? Kako lahko zagotovite neprekinjeno dobavo elektrike? EMP variante? Pa še kaj bi se našlo.
Mogoče nekoč v prihodnosti. Zaenkrat pa... papir FTW!
Močno dvomim, da bo kdor koli šel posebej pregledovati offline verzijo - Wikipedija je že v zasnovi neprestano pregledovana, da bi jo pa neka manjša skupina šla sistematično preveriti, je pa podatkov enostavno preveč. 1,290.000 člankov, če rečemo, da bi v povprečju za resno recenzijo s preverjanjem po drugih virih človek potreboval 1 uro (pa je to najbrž še precej podcenjeno) za enega, je to 1,290.000 ur dela, torej 161.250 človek/dni, cirka 8000 človek/mesecev. 8000 raznovrstnih strokovnjakov, ki bodo en mesec le pregledovali stvar - in to potem za vsako novo verzijo? In kako to izvesti? Najbolj bi seveda bilo smiselno, da se stvari popravljajo neposredno v Wikipediji, ampak stvari lahko potem po pregledu spet nekdo pokvari - ali pa pravilno dopolne. Torej jih je treba še enkrat preveriti. In ta način spet posamezniki monopolizirajo končno verzijo informacij v enciklopediji - ravno nasprotno od tega, kar naj bi Wikipedija bila. Ali pa bo za vsako geslo ustanovljena ena komisija?
Največji problem je, da ni dovolj šol. Tudi če imaš denar ne moreš otroka poslati v šolo, ker jih enostavno ni dovolj. Tako imajo zelo veliko otrok, ki sploh ne znajo brati.
In če ne znaš brati ti ne bo koristila ne knjiga še manj pa računalnik.
Prostor za šole se že nakako najde, četudi se bodo učili v štali, ampak še vedno pa bodo problem učitelji, ki jih v Indiji ne bo nikoli dovolj.
Dejansko misliš da se stvari da naučit samo v šoli in da če ni šole (fizično prisotne) se potem ne moreš učit? Vse kar je treba narest je otroka vsaj osnovno izobrazit (torej da je pismen) in takšen OLPC *lahko* nadomesti več ali manj vse knjige in učne pripomočke ki stanejo državo ogromno. A se sploh spomniš koliko mamiji in očiji zapravijo letno za učbenike?
Dodatek/popravek: Malo si poglej kako se izobražujejo otroci, ki živijo v krajih v katerih je dostop do izobrazbe otežen, pa si država lahko privošči jim omogočat alternativne načine izobraževanja na daljavo. (Kot primer ti lahko navedem Švedsko, kjer država aktivno sodeluje z Samii populacijo skrajnega severa države in raziskujejo načine za dostavljanje podatkov na področjih kjer ni postavljene infrastrukture - eden izmed primarnih ciljev je dostavljanje vsebin za izobraževanje ljudi. Švedska oz. samii-ji si lahko privoščijo nakup računalnikov, denarja zmanjka za postavitev komunikacijske infrastrukture.)
Da sploh ne začnemo o dejstvu da en računalnik ogromno naredi za stopnjo izobraženosti posameznikov - namesto tistih posvečenih, ki si lahko računalnik privoščijo ga imajo priložnost uporabljati vsi. In to pomeni *veliko*.
Pa preden začneš spet razglabljat o pismenosti otrok vedi da nihče ne trdi da je OLPC čudežno zdravilo za vse težave šolstva v revnih državah, je le odlično pomagalo pri temu da se izobraženost ljudji začne premikat na bolje - še več, je zelo poceni pomagalo iz velikim učinkom.
PS: Ogromno šol (tudi priznanih) ponuja izobraževanje na daljavo, tebi dejansko ni treba videti šole da se lahko kaj naučiš. Samo pri nas v zaplankani Sloveniji za to še niste slišali.
Pa kako lahko sploh kdo trdi da je appri obstojen medij? Vsaka voda (tud vlaga), mikroogranizmi, vrocina, plamen,... in papirja ni vec. Pa ni problem samo papir, imamo se bledenje crnila iz miljona razlogov,....
Bottom line je da je papir zastarel, neekonomicen nacin shranjevanja podatkov. Dostopnost podatkov na papirju je na nuli (razen za lastnika tistega kosa papirja), reprodukcija je z leti velik pain-in-the-ass, transport podatkov je drag ko pes,... Papir nima niti ene dobre lastnoti razen resolucije tiska na papir. Pa se tu bo slej ko prej zacel zaostajat.
Edina stvar ki drzi papir pri zivljenju so nase razvade, ker "z monitorja se tezko bere", pa ker "z monitorja ni isto kot s knjige".
Po drugi strani se da pa podatke v digitalni obliki shranjevat na celega boga razlicnih medijev, reprodukcije je piece-of-cake, transport je ob danasnji infrastrukturi dokaj poceni in enostaven, v primerjavi s papirjem je prakticno zastonj. Dostopnost podatkov je najvisja mozna, backupi so enostavno izvedljivi....
EDIT: EMPja pa v zivljenju se nisem videl od blizu, pa kot kaze ga se nekaj casa ne bom. Sem pa videl ze veliko skurjenih in razmocenih papirjev...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Pa kako lahko sploh kdo trdi da je appri obstojen medij? Vsaka voda (tud vlaga), mikroogranizmi, vrocina, plamen,... in papirja ni vec. Pa ni problem samo papir, imamo se bledenje crnila iz miljona razlogov,....
Tole je zelo nevarna izjava. Sicer se strinjam da so digitalni podatki na kratek rok dosti bolj obstojni, ampak iz vidika 100 ali 1000 let zgodovine je pa vprašanje kaj je bolj obstojno. Kar poglej koliko zapiskov se izkoplje in koliko zvemo o naši pretklosti zahvaljujoč pergamentom, papirju in podobnim oblikam zapisa. Da danes pride povodenj in nas izbriše večino (recimo 99% prebivalstva), bodo čez 100 let tisti redki preživeli s težavo uporabljali računalnike (težave z elektriko, elektronika pač ne preživi 100 let zgodovine pa še mediji ki so se uporabljali za zapis niso obstojni) in brali wikipedijo, medtem ko pa se bo našel kakšen ohranjen natisnjen izvod britannice.
Po mojem mnenju na vprašanje obstojnosti zapisov ni tako preprosto odgovoriti. V vseh ostalih pogledih je digitalni zapis superioren.
Za obstojnost se pri papirju obravnava medij, pri digitalnem zapisu pa.... kaj ze? Dobavljivost elektrike?
Ce pride do katerekoli nezgode pri kateri izgine 99% ljudi (in verjetno celotnega zivljenja na zemlji) bo tud tisti 1% verjetno zelo kmalu pocrkal, razen ce ne bo cudezno skoncentriran na istem koscku zemlje z vsem potrebnim znanjem in surovinami.
Sej zelo verjetno danasnji mediji za digitalni zapis (floppy, CD, DVD, HDD, tape,...) niso enako obstojni kot papir. Ampak tu gre za medij, ne za podatke. Ce imas podatke, katerih reprodukcija je prakticno zastonj in kjer na relativno poceni medij shranis za celo goro papirja, potem ne viidm razloga zakaj bi sploh hotel uporabljati papir (razen ce kdo ne misli resno s tem da s papirjem ohranja znanje za prihodnje generacije, ki itak ne bojo vec mele stroma, racunalnikov, EMPji bojo sekal vsaj petkrat na dan,...).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Zakaj pa misliš, da ima ročko za navijanje (dinamo)???
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Antonija: le zakaj Nemci celoten nacionalni arhiv (zapiske, knjige, forografije, filme...) shranjujejo na papirju? Mogoče zato, ker je življenjska doba fotografije tam nekje do 100 let? Enako za film? Za papir pa vsaj 2000let.
Aja pa vlaga in to našim digitalnim medijem sploh ne škodi? Saj verjetno veš, da so CD/DVD ploščki izredno občutljivi na vlago (bolj kot papir) pa na temperaturna nihanja (na katera je papir imun)? Govorim o današnjih metodah, ker ti trdiš da je papir sedaj že zgodovina. Ni. Ne še... mogoče kdaj bo. Oziroma verjetno bo. Vendar ne danes... in tudi ne za časa našega življenja, razen če kdo izumi nekaj res revolucionarnega.
Bistri007: ponovno dokazuješ da nisi ravno bister. Če imaš vse znanje človeštva na internetu... ga boš z ročko poganjal? Kaj ti koristi ta terminalček če se ne moreš z nikomer povezat? Nimajo vsi hrčkov doma tako kot slo-tech.
Tud ce nemski arhiv shranjuje vse podatke na papirju, imajo zdraven se najmanj mikrofilme in najmanj eno obliko digitalnega zapisa. Tisto papirnato verzijo imajo pa "za ziher", oz. "ker nikol ne ves kdaj zmanjka stroma". Redundanca.
Ce pa ti res milsis da je pametneje vozit v indijo (afriko, kamorkoli, na mars zarad mene) nekej ton papirja namesto ploscka ali dveh (oz. opreme za povezovanje)....
Papir uporabljajo samo se tisti ki se lahko preseravajo. Kolikor vem mobitel in mercator shranjujeta vso svojo dokumentacijo na mikrofilm+digitalni zapis, edino tisti pair ki ga izpolnijo v poslovalnicah in stacunah ostane. Novega papirja se pa izogibajo.
Zivljenska doba fotografije pa tud pod razno ni 100 let. Po stotih letih od fotografije ostane zmazek. Sicer se nacelno da prebrati (videti) kaj naj bi predtsavljala, vecina informacij je pa deformiranih oz. jih ni vec. Backupi fotografij so zamudni, dragi, neekonomicni.
Papir po 2000 letih... ne vem kolk ostane od njega, verjetno bi pa precej hitro tak papir razpadel ce bi ga ljudje vmes brali, uporabljali. Ce pogledas kjige v kjniznicah (uporabljan papir) postanejo dokaj hitro vsaj toliko poskodovane da jih ni ravno uzitek brat, veliko jih pa konca v smeteh zaradi obrabe. Po koliksnem casu gre pa server v smeti ker ljudje prevec berejo podatke na njem? In koliko stane zamenjava "nosilcev podatkov" knjiznice v primerjavi s serverskimi? Kaksna je dostopnost podatkov v obeh primerih? Kateri od primerov je ugodnejsi za napredek, razvoj,...?
Ce papir ostane v nekih arhivih hermeticno zaprt v omarah s kontrolirano vlaznostjo in temperaturo in vsak ki hoce vpogled rabi 13 dovolilnic, varnostnika (pa se klicaj po vrhu da bo bolj drzalo) potem tisti papir ni ravno najbolj ucinkovit nacin sirjenja informacij.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
, tud ekran bi lahk mal večji dal, da si ne bojo froc oči uničl, k bojo skušal brat iz 30cm 
, pa barva mislim no comment 
.
