Feature is dead - long live smartness!

Prišel sem do prepričanja - ne sam - da je fičr v programih nekaj takega, kot Goto stavek v programiranju. Morali bi se jih izogibati in jih nadomeščati "z branjem želja uporabnika kar iz oči", ki naj ga izvajajo programi.

Drugače rečeno - najboljši interface je - no interface. Program sam ve, kaj storiti.

Kaj mislite o tem?

če ni interfaca, kak ve program kaj mora storiti? A bomo vsi začel v assembler pisat?

Al pa un ... ko dolačaš asociacijo za končnico. Bo pa že hudič pogledal, kakšne editorje maš na razpolago za .txt in kaj bi lahko in najverjetneje prišlo v poštev. Ne pa da jest iščem to po lokalnih in ne vem še kakšnih diskih. Kva hudiča! Sej je samo zato na svetu, da mi prinese v gobcu vse cajtnge pred vrati, brez da mu odpiram vsa vrata in iščem pot ven.

Know what I mean?

Njegov problem. Naj prinese vse, zraven napiše kaj priporoča ... ti samo enkrat klikneš svojo odločitev, na podlagi njegovih informacij. Nej gre boga para na net pogledat, kaj priporočajo, nej naredi, kar lahko.

Ti si zanj President. Odločaš. Dela naj on, ali pa naj se dol zapre, kot sem že rekel.

Nimaš kej klikat! Ma da je narejeno!

OK. Če res ne ve kaj delat, potem že lansira eno kliktablo, kamor poveš kaj bi rad, ali pa v ini fajl napišeš še kakšne svoje želje.

Vendar to je nova paradigma, spočetka težko razumljiva.

Pa še nekaj! Vsak program ki ne nuca 99% CPU je patetičen ko kuzla v petkah. Brezveze afnarija.

Thomas: Instaliraj si ta nov Office Beta...

(edit: no sarcasm and no pun intended)

Ne, Thomas ma kar prav. Racunalnik ima na voljo vec kot dovolj informacij, da izracuna, kaj uporabnik v danem trenutku zeli. Vedno lahko ponudi "Vec moznosti...", ampak v 99% mora zadeti pravo, tisto, ki jo uporabnik zeli.

Sicer je Windows (2000/XP) vmesnik tolk zamocen, da je tam tezko kaj izboljsat, ampak boljsega se ni nihce spravil narediti dovolj temeljito, da bi to kaj pomagalo.

Eden tak zanimiv prototip je bil dashboard za gnome, kjer je racunalnik ves cas sproti risal reci, ki bi uporabnika utegnile zanimat. Naslednja iteracija tiste reci je po moje ze na pol poti do vmesnika, ki bi ga Thomas (pa tudi vecina ljudi, ki jim grejo butasti vmesniki na jetra) rad.

> Kaj pa če hočem sočasno poganjati dva programa. Kaj pa potem? Porabita vsak 99%?

Hja, tukaj imamo dve možnosti. Da eden skila tadrugega, ali pa da se zadovoljita vsak z 99% od 50% = 49,5% - če sta oba bolj miroljubne sorte.

> Instaliraj si ta nov Office Beta...

Tko sem nekaj slišal (vir nevone), ja, da ta zadeva gre v to (IMO tapravo) smer.

> kaksen hint v smer kako naj racunalnik "kar ve"?

Spomnim se še časov, ko je copy ukaz na disketo delal tako, da ni prej preveril, če je še dovolj prostora gor. Po kakšni minuti škripanja je hard way spoznal, da ne bo šlo, da ni šlo. Takrat šele je o tem obvestil uporabnika. Potem imam v (nezanesljivem?) spominu neko vmesno varianto, ki je hotela od človeka vnaprej zvedet, če je na izbranem cilju kopiranja dovolj prostora. WTF, ampak vseeno - nekaj je že.

V teh modernih časih, pa (mensezdi) le preveri sam, če bo šlo ali ne in takoj zajamra, če ne bo.

Zdej ne vem, če ponudi možnost, da zipano zadevo pošlje na disketo (ali kamorkoli), ker tako bi bilo pa dovolj prostora.

To se nikjer ne neha, takole izboljševanje. Edino kar je krucialno je to, da uporabniku ni kakšna smiselna možnost uporabe odvzeta. V okviru te omejitve zanj, naj pa kr švicata CPU in RAM za nas!


Kaj ima editor za počivat, medtem ko tipkam? Naj v ozadju premisli ne samo spelanje, pač pa tudi, če bi moje operacije kopiranja vrstic in preštevilčevanja, ki ga dela, nemara ne naredil on. Sej vidi kaj počnem, nej bo za kakšno rabo in naj mi pomežikne: Ejga, a jest do konca tkole nardim, da se nauš ti matrov? JA/NE

Potem pa še: A je tole OK, al sem zajebu, pa bi moralo bit tkole?

Ko vidi, da menjam male "č" v "Č", me lahko vpraša če naredi to sam in če popedena še ostale šumnike? Ko ga ignoriram in delam naprej, se spet prilizne, da bo to delal samo na začetku besed, darugače pa vprašal za vsako. Delam dalje in potem mu kapne, kako mislim. Blagovolim in dovolim mu narediti.

Itd, itd ...

Če je prav narejena, je tale smartness super!

Sej je narejeno! Ti s klikom samo poveš, da je odobreno, tako kot je narejeno.

A veš?

Ja. Narejeno mora biti prav. Nekateri "čarovniki" vsekakor so in BISTVENO olajšalo zajebancijo.

Pravilo je eno samo - če lahko mašina (bolje), zakaj bi jaz matrov?

Drugače rečeno - vmesnik ali interface - je nekaj popolnoma nepotrebnega. Kar rabimo, je "komandna točka", kjer delimo ukaze, ne pa da jih sprejemamo od mašine. Če stroj ne najde, kje je manjkajoči dll, naj mu ga jaz iščem s "Prebrskaj ..." kalvarijo.

Ko ga jebe! Če sam ne najde dll-ja, nej kvečjemu prosi, ako sme it na net pogledat, če je gor. Ne pa da mene buzerira, naj mu ga poiščem.

"Linija komandovanja" mora biti povsem jasna. User samo odloča, mašina pa servilno gara in si celo izmišljuje nove muke zase, ki jih bo ponižno predlagala uporabniku, za svojo torturo in uporabnikovo veselje.

User mora biti domina, mašina pa slave s perverzno domišljijo. So to speak.

Fotr, res je!

Ker tudi, ce bi imel samo en knof na racunalniku, ki bi ga pritisnil in bi potem masina naredila to kar si si zamislil, bi bil to user interface...

vzet kontrolo koncnemu uporabniku....mmmm mokre sanje vsazga programerja