Stresna kritina

Glede cen za Tondach je zanimivo, da je cena na Hrvatiji za 3€ po m2 nižja od cene pri nas. Zdaj pa razumi če moreš....

Pod svojo streho je pa tako ali tako popolnoma brez veze. Tam en uporabnik terorizira vsakega, ki upa pomislit na pločevino.

Itak daš tisto z izolacijo, madona. Če ne zgnije pod betonskimi strešniki, ki se pa res navlažijo od znotraj, ne vem zakaj bi pri pločevini z izolacijo.

Pri neki "običajni" pločevinasti kritini ne bi smelo biti težav. Kondenz sigurno je, ampak ob pametni izbiri in izvedbi (izolacija spodaj, zračni most + sekundarna kritina) mora biti vse OK z ruštom. Foter ima "pravo" pleh streho brez izolacije (Decra) že 20 let, a razen lišajev na strehi nima težav. Nobenega pokanja, kondenz pa seveda prestreže sekundarna kritina.
Mi imamo nek poceni pleh s filcem samo na nadstrešku. To pa res celo poletje "poka", ko se krči in razteza. Za nadstrešek ajde, drugam pa tega ne bi dal.

Torej, je kaj na tem ali je samo strašenje, ker bi raje prodali Creaton,Bramac,...

Vprašanje zakaj. Jaz sem pred leti vse naše "potencialne" krovce zasliševal o tem, kaj pa imajo oni doma na strehi. Očitno pri ljudeh iz "faha" res prevladujejo glinene kritine. In ja, tudi meni so praktično vsi odsvetovali pleh, čeprav je marsikdo delal tudi s tem.
Verjetno pa (sploh starejši) krovci glinakom bolj zaupajo, nenazadnje imaš tudi 60 in več let stare strehe s cigli, ki še vedno solidno opravljajo svoje delo.

Invictus je 11. jan 2022 ob 16:03 izjavil:

Bostjan_321 je 11. jan 2022 ob 15:32 izjavil:

Naj bi bila pločevina sicer obstojna, brez problema 30+ let ampak naj bi pa rušt zgil v 20ih letih.

To so nabijanja folka, da bi prodali čim dražji projekt.

Pločevina ne rjavi, Trimo ima tudi 3 cm izolacije, grušt pa ne more gniti, če ni vlage. Zdrži 100+ let na suhem...

Kar sta meni razlagala ta dva krovca da je problem v visoki temperaturi na katero se pleh segreje kar slabo vpliva na les. Drugo pa je kondenzacija ob ohlajanju kar potem namaka prej segret les.
Posledično to vodi do propada ostrešja.

Ampak kot rečeno se mi zdi to precej za lase privlečeno.
Dvomim, da sta glina ali beton kaj bolj izolativna. Če sonce segreje pleh na 60C bo tudi beton ali glino. Samo malo kasneje zaradi večje toplotne kapacitete.

Sej jaz enako razmišljam.
Sam ko poslušaš tisto, kako bo kondenz prodiral notr v les okoli žebljev pa kako bo vročina uničevala les in bodo po 20ih letih late gnile nakar ti bo veter dvignil ves pleh in odnesel...

Potem te malo skrbi, čeprav se ti po drugi strani zdi da te malo farbajo, ker pač ne poznajo druzga kot cigel.


Oba krovca sta starejša z 30+ let izkušnjami.
Ampak verjetno že celo življenje polagata samo cigle in vihata nos nad drugim.

Sej imaš že v tejle temi par postov kako je pleh drek in kondenzira.

Jaz metrapan in podobnih panelov ne bi vzel.
Če pogledaš tule: https://metrapan.si/si/akcije/isodomus/ stvar je pritrjena od vrha, sicer imaš neko zasčito okoli žeblja ampak realno na dolgi rok 10, 20 let bi rekel da bo slej ko prej kaj spuščalo.
Ne glede na to da je na vrhu vala.

Gerard in podobne se pa zabija s konca, ne od vrha. Torej sila vetra, ki naj bi dvignila "strešnik" deluje prečno na žebelj, pa še žeblji so pokriti z drugo vrsto strešnikov.

Vzameš neki od Goloba in si vesel, ker spodbujaš slovenske proizvajalce. En modern lahki strešnik temne barve lepo paše na vsako bajto, tud na tvojo hobbit hiško bo pasu.

fikus_ je 11. jan 2022 ob 21:10 izjavil:

Če imaš strmo streho, potem pozabi na pločevinasto kritino brez posipa, snegobrani ne držijo. Imam Smetal na enem objektu okrog 20 let, ob segrevanju poka, prav tako hrupno ob močnejšem dežju, sneg drsi z strehe, posledično kupi spodaj, drugače kaže, da je še ok. Pravijo, da se tesnila vijakov deformirajo in začne puščati.
Na drugem objektu Gerard, ne rabiš snegobranov, proti kondenzu imajo oblikovan zgornji rob spodnje plošče, ki ga prekriva spodnji rob zgornje plošče. Obvezno je potrebno deskanje, sekundarna kritina, zračni kanal.

če je pločevina vijačena v les, je potrebno na vsake nekaj let vijake zategniti. namreč delovanje pločevine na te vijake ni ravno najbolj posrečena kombinacija.
teflonske podložke na dolgi rok tudi razpokajo, zato so "servisi" nujni

PrimoZ_ je 11. jan 2022 ob 22:27 izjavil:

Kje si pa to neumnost pobral...

Če bi to držalo bi že vsaj 3x moral servisirat streho.
Pa ne samo mi.

ni neumnost ... sem nekaj šihtov nazaj bil zaposlen v firmi, kjer smo strehe montirali ... smo kar redno hodil zategovat. gledam dol sosedovo garažo - polovica vijakov vsaj 1cm v luftu.

tudi v navodilih za vzdrževanje strehe bi moralo biti zavedeno

je pa to samo za primer pločevinaste strehe - govorim za sistem trimo snv (oz podobno) na leseno ostrešje .... ne za razne gerarde ipd

PrimoZ_ je 11. jan 2022 ob 22:40 izjavil:

Torej je to problem teh, ki jih vijacijo od vrha dol?
Ker gerard in podobne se zabije od strani in tega še nisem slišal da bi kdo servisiral.

tako ja ... težava je vijak, ki se z gibanjem pleha/lesa izvija iz lesa nazaj gor.

Bostjan_321 je 11. jan 2022 ob 22:46 izjavil:

Kako pa je sicer z montažo SE na kovinsko streho?
Navadni strešniki jih pač dvigneš pa daš spodaj nosilce za SE, pri gerardu tega ne moreš ravno ali pač?

Na pločevinaste strehe lahko ob montsaži kritine namestiš nosilce. Pri Smetal in podobnih v enem kosu od slemena do kapa, pa mislim da ne gre drugače, kot vijačenje v kritino. Kasnejše montaže na že izdelano pločevinasto streho se vsi izogibajo.

S strešniki je lažje, ker jih lahko med montažo odstraniš, namestiš nosilce in strešnike položiš nazaj.

Gerard, Aerodek (Decra), Tilcor

Kak komentar kake so razlike v praksi ? Vsak zase trdi da so najboljši. Kako ste zadovoljni morebitni imetniki teh kritin ?

Ampak vsi navedeni imajo kritine s posipom.
https://aerodek.si/stresna-kritina-aero...
https://www.gerardroofs.si/sl/stresniki...
https://www.bonmark.si/plocevinasta-kri...

Cene med temi tremi proizvajalci tudi niso kaj prida različne. Pravzaprav ko gledaš celotni strošek še z delom krovca, pa žlebovi, deskanjem, latanjem, ... je tista mala razlika v ceni kritine popolnoma nepomembna.

Mi je pa recimo eden od krovcev dejal da je Tilcor v zadnjih letih prehitel Gerard po kvaliteti oz. se je slednji malo pokvaril. Koliko je to res pa nevem :)
Za Decro pa sem dobil občutek da je (bila) to malo bolj budget varianta ampak spet koliko to še drži danes.

Sam se za kritino s posipom ne bi odločil, ker gre prej ali slej dol, pa moraš menjati čisto funkcionalno streho ali pa namontirati snegolove.

Saj obstajajo strešniki, ki že imajo vgrajene snegolove, malo dražji, ampak saj jih ne rabiš za celo streho.

Invictus je 17. jan 2022 ob 12:10 izjavil:

Sam se za kritino s posipom ne bi odločil, ker gre prej ali slej dol, pa moraš menjati čisto funkcionalno streho ali pa namontirati snegolove.

Saj obstajajo strešniki, ki že imajo vgrajene snegolove, malo dražji, ampak saj jih ne rabiš za celo streho.

Funkcija posipa ni samo zadrževanje snega.

Še eno vprašanje ne ravno povezano s kritino, ampak recimo da paše zraven.

Podstrešje se ne uporablja in se tudi v prihodnje ne bo, tako da namesto strehe bi izoliral kar plato, je kaj posebnega na kar je treba biti pozoren ?
Plata če temu tako rečemo so ubistvu tramovi, spodaj je fabjon, zgoraj pa deski in vmes je nekaj volne. Jaz pa bi sedaj na vrhu na deske položil še 30 ali 40cm volne.

Podstrešje definitno ne bo za shranjevanje, gor vodi samo loputa na stropu, poleg tega je dovolj prostora v kleti.

Vsi mi predlagajo meho volno, češ da je trda samo dražja in nima neke prednosti razen pohodnosti. Kar mene skrbi pri mehki volni, koliko se bo to posedlo skozi leta ?
Za hodit bi naredil "brv" po celi dolžini hiše, torej od okna do okna in mimo dimnika. Drugega niti ne rabim imeti dostopa.

Ali je treba pod volno dati kako parno zaporo in potem še čez kako parno zaporo ?
Glede toplotnih mostov pa mislim da nimam kaj zajebat. Pač pokrijem celo površino plate od roba do roba. Slbaše definitivno ne more biti.

Ma zdej bomo prekrival streho pa je najlaže sedaj dat še tisto izolacijo gor.

Nad betonsko ploščo ne rabiš parne zapore.

Kondenz se nabira na ravnini rosišča v izolaciji, ki se pa ni na stiku beton izolacija! Stropna betonska plošča ne prepušča toliko vlage, da bi izolacija gnila, se suši na hladni strani.

borut_p je 21. jan 2022 ob 21:48 izjavil:

fikus_ je 21. jan 2022 ob 21:41 izjavil:

Nad betonsko ploščo ne rabiš parne zapore.

če predvidevaš da je beton absolutno paronepropusten ... samo takega betona ni (vsaj ne na privat hišah). kondenz se bo pojavil na sloju med betonom in TI, slednja bo začela gnit

Estrihi so menda minimalno propustni, beton pa je lahko bolj kot ne nepropusten, ce takega kupis. Pri nas je menda garantirano propusten do max 5cm. Skozi te zadeve verjetno ne bos dobil neke vlage, ce nimas na drugi strani mocno zalito.

Dihanje his skozi zidove je bolj mit kot realnost. Eno slabo zatesnjeno okno verjetno naredi vec stale pri vlagi, kot pa vse stene.

Bostjan_321 je 21. jan 2022 ob 20:13 izjavil:

Podstrešje definitno ne bo za shranjevanje, gor vodi samo loputa na stropu, poleg tega je dovolj prostora v kleti.

Vsi mi predlagajo meho volno, češ da je trda samo dražja in nima neke prednosti razen pohodnosti. Kar mene skrbi pri mehki volni, koliko se bo to posedlo skozi leta ?
Za hodit bi naredil "brv" po celi dolžini hiše, torej od okna do okna in mimo dimnika. Drugega niti ne rabim imeti dostopa.

Ali je treba pod volno dati kako parno zaporo in potem še čez kako parno zaporo ?
Glede toplotnih mostov pa mislim da nimam kaj zajebat. Pač pokrijem celo površino plate od roba do roba. Slbaše definitivno ne more biti.

Sem pred kratkim bil zraven, ko smo iz vertikalnih sten v stanovnjau trgali obloge stare 30 let, zadaj pa je bila mehka steklena volna. Sicer ni kamena, se pa ni prav nic posedla. Jaz bi vzel mehko, ker jo je lazje polagati.

Tako imamo mi na strehi (morda je nekoliko vec izolacije, nisem 100%):

1. Strešna kritina
2. Strešne letve 50 x 40 mm
3. Zračni most – distančne letve 80 x 50 mm
4. Paroprepustna strešna folija
(190 g/m2
) 0,5 mm
5. Skobljane deske 20 mm
6. Strešna konstrukcija – špirovci 100 x 200 mm
7. Steklena volna (λD=0,035 W/mK) 200 mm
8. Parna zapora – PE-folija, polepljeni stiki 0,2 mm
9. Inštalacijska ravnina – letve 60 x 44 mm
10. Kamena volna DP-5 (λD=0,035 W/mK) 40 mm

Tla v mansardi:
Zgornji del:
- Tlak
- Hidroizolacija (odvisno od prostora)
- Estrih
- Izolacija s sistemom za talno gretje

Konstrukcija tal:
1. OSB-plošča 18 mm
2. Stropna konstrukcija – stropniki 50 x 200 mm
3. Steklena volna (λD=0,040 W/mK) 100 mm
4. Letve 60 x 20 mm
5. Mavčno-kartonska ognjevarna plošča 12,5 mm

Pri tleh je v tistih plasteh, ki ostanejo pravtako izolacija. Recimo v montazni ravni.

l0g1t3ch je 24. jan 2022 ob 08:34 izjavil:

Da so včasih hiše dihale je en tak smešen način za povedat, da ti je notr pihalo pr oknih in vratih zaradi slabega/neobstoječega tesnenja.

Menda bo tocno tako. Se rad pohecam, da ce kdo prodaja hiso, ki diha brez zato misljenega sistema, da je verjetno kaj narobe.

Ce je to tisi majhen prostor met konico strehe in znizanim stropom kolikor vem ne potrebujes nobenih parnih zapor. To bi moralo iti direkt pod streho, ce ze ni tam?

Pod streho bi cisto na zunanji strani menda morala biti paropropustna folijo, na notranji strani pa parna zapora.

Tudi, ce imas dvom, zakaj bi metal ven estrih. To je dela za popizdit. Ce so res neki problemi, potem naredis kaksno probo v smislu, da ga stolces toliko, da vidis stanje.

Potem pa samo dodatna izolacija gor in nobene parne zapore.