brezvoljnost, apaticnost ...

kako se tega resit ?

se mi dogaja zadnje leto ali dve, po mojem gre le za simptom, vzroki so globlji ... a jih ne najdem.

v druzbi (kerikoli) se odprem, razvedrim, uzivam, ponavadi sem "zabavni vodja druzbe" ... ko pa sem doma, ne vem kam bi sam s sabo ... nic se mi ne da, nobena stvar mi vec ne predstavlja uzitka, nic me ne pritegne ... skratka vse mi je ravno, neko brezcustveno stanje.

ponavadi sem ful uzival v racunalnistvu, programiranju, resevanju problemov, gledanju dokumentarcev, fizikalni problemi, itd. skratka ful aktiven, knjige sem poziral ... danes se mi ne ljubi v roke vzet niti playboya

to traja ze malo predolgo in ne vem kako narediti temu konc.

vcasih je ful pomagalo da sem se fanj nacedil s kavo (dopamin hehe), pa tud to ne pali vec ...

@hominis: Been there done that. Je bil cas, ko mi je bilo vseen za vse. Nobenih obveznosti, sola trpela, pa sam u druzbi je blo kul. Se doma skoz sam na netu chatku, ker nism vedu ka bi sam s sabo. Zadeva se je na bolje obrnala pol, ko sm zadel podn Mors kdaj padit, da se postavis nazaj na noge.

Če se mu ne bo lubl. Jes mam iste probleme, pa sm tut ze kolesart začeu, basket, pinkponk, bla bla, pa sm nehu use po kakm tednu. Guess we'll have to hit the bottom . Edin pr men je drugač, v šoli skos sodelujem...(pač zanimiv je kadar je), doma se mi pa res čist jebe za vse. Pa še opazu sm da takrat ful živčn delujem, sploh me ne smeš kej preveč napast ko je pol sranje.

To je res. Samo prepričat človeka, da ga obišče je problem. Pa v večini primerov ni keč v tem, da nočjo it ker bi pol drugi mislili, da je kaj narobe z njim ampak, ker meni, da ne potrebuje takšne pomoči. Je pa res, da strokovnjak bi ti najbolje znal pomagat. Je pa spet res, da on ti samo pomaga, rešitev je itak v tebi.

Najprej moras poiskati pravi vzrok, zakaj prihaja do tega.

Ce ti manjka energije, je velikokrat vzrok nepravilna prehrana, negativne misli in telesna neaktivnost.

Pod prehrano gre za vse kar das v usta. Od vode naprej... jej cimbolj zdravo - pij samo ustekleniceno vodo (cca 1.5L dnevno ali vsako uro en kozarec), veliko zelenjave in sadja, malo mesa-pa se to pusto ali ribje, ne pit homogeniziranega mleka in uporabljat rafinirana olja, bodi siguren, da zauzijes dovolj Omega-3 mascob (laneno seme, ribe).

Znebi se negativnih misli in pogleda na svet. Na vsako zadevo lahko gledas tako pozitivno kot negativno. Obrni na pozitivno!

Dnevno ali vsaj vsak drugi dan se ukvarjaj s telovadbo. Ce nic drugega, si doma vzemi pol urce in se razgibavaj + pocepi, sklece, trebusnjaki... V glavnem, moras zasvicat!

Ker vsaka od teh zadev (ocisenje telesa, misli in aktiviranje misic) ne bo takoj ucitnkovita, lahko rezultate pricakujes v enem do dveh tednov.

Konec koncev pa si bos moral najti spet neko svetlo tocko v zivljenju (novi hobi, nova punca, nov avto... ;) )

PS:
Ce ze jemljes kaksna zdravila, jih nehaj (razen, ce je res nujno!)!

LP

kixs97 je povedal v enem postu kot bi psihoterapevt v eni uri bluzenja. Hvala.

ma ne vem ce se popolnoma razumemo ...

v sebi nimam nekih custvenih napetosti, neke depresije, negativne energije ... zgolj "jebe se mi za sve".

kar se tice prehrane, nimam kej dodat, ker jem zelo zdravo. moj jedilnik je poln sadja, zelenjave, doma pripravljenih sadno-zelenjavnih sokov, zelo malo mesa, vec ali manj kaksne ribe. mislim da je s fizicnega pogleda z mojim telesom vse v top formi, bolj problematicna je glava

res pa je, da sem pred 5 leti totalno opustil fizicno aktivnost, pac sej veste kako je ko postanes student hehe. pred tem sem pa bolj ali manj pretiraval s telesno aktivnostjo, ker mi je vecinoma pomagala prebrodit krizo pubertete in sem mogu tisto zivcnost in nezadovoljstvo nekako ven iz sebe spravit. nekateri z alkoholom, nekateri s kolesom

glede psihologa tudi nimam nekega negativnega mnenja, sem ze hodil k njemu ... no 1x sem bil na obisku. problem pri meni je, da se hitro zaprem, ce je histrost postavljanja vprasanj vecja kot 5 vpr./uro
pa tud kaj naj mu povem, a je to kar se mi dogaja (kaj sploh ?) dejansko problem ali le neka prehodna faza, ki jo da vsak v zivljenju skoz ?

glede planiranja dneva ... to je tudi problem
trenutno delam, poleg tega mam za narest se diplomo, doma tudi kaj postorim
ce imam delovnik zapolnjen, da ne morem dihat, je cisto vse v redu z mano. ko imam en dan frej, pa ne vem kam bi sam sabo. neke samoiniciativnosti ni, recimo da bi dokoncal diplomo ... kje pa ...

skratka nekaj bom mogu narest na tem podrocju ... samo 15.000 za psihologa, verjetno gre lih cela placa potem ...

To kar si zdaj napisal je pa vse bolj pogost pojav preobremenjenosti. Skoz moramo nekaj delat... to nas pocasi izcrpa. Ob celodnevnem delu in stresu si moras vzeti cas tudi in samo zase. Da se umiris, da vidis kaj je pomembno samo zate. Nekateri poleg sportne aktivnosti se meditirajo.

Morda se ti bo zdelo cudno, ampak zakaj bi moral cisto vedno nekaj delat oz. imet splanirano kaj bos delal. To planiranje je ze samo po sebi zelo stresno. Na dan, ko si vzames cas, ko nimas nic za delat, pac ne delaj nic! A je to tako tezko... obstaja tudi definicija deloholika

Za diplomo in ostale nedokoncane zadeve bos pa vseeno moral splanirat kako in kaj. Naredi si plan dela in to za nekaj casa naprej. In se tega tudi drzi. Vazno je, da nedokonocane zadeve cimprej zakljucis!! Dlje kot odlasas, slabse bo!

Glede tega, da se ti "jebe za vse", pa tud ni nic narobe... verjetno ima vsak tako obdobje... vendar pazi, da ne bos zaradi tega, sebe zaje*al.

V glavnem... loti se zadev brez izgovorov! Postavi si realne cilje, spoznaj kaj bi rad in se tega drzi. Vsi ljudje smo razlicni, ce si malo drugacen se ne pomeni, da si cuden oz. da je kaj narobe s tabo. No, dejansko smo itaq vsi cudni

LP

Tale je sicer ena taka poljudna :
Če ni izdiha (malo depresije), ni vdiha (malo evforije).

Če so obdobja (depresije)daljša in vplivajo na kvaliteto življenja ( preživetje, razvoj, socialni stiki, ipd..) pa je preventivni obisk psihoterapevta priporočljiv.

In tovrstna pomoč ni šnelkurz v dveh tednih, ni šolski psiholog, ampak ˝kirurgija na psihični strukturi.˝
In kot se mesarju ne bi dali oprerirati in se ne bi operirali sami po ˝nasvetih babic˝, je za operacijo potrebno poiskati strokovnjaka. Dobri stanejo toliko.

Če imaš resne težave, boš tako pri strokovnjaku, ki bo najhitreje(..ne hitro) in temeljito odpravil tvoje težave, (stalo te bo enako kot osebni trener v fitnesu, ekoprehrana ali novo kolo...), če pa tvoje težave niso resnejše, boš ob denar za prvo uro(50 kavic) ...in na varni strani.

Lp. IgorGrozni

Vprašanje bo zvenelo čudno, ampak kakšno glazbo poslušaš in v kaki meri?

Hrčki imajo enake probleme.
Pa to čist resno mislim... Počaki do pomladi, pa bo boljš. :)

Jest sem drugač letos prav šokiram, ker je letos prvo leto, da me ne matra depresija. Sploh v bližini novega leta ozirma zime+praznikov me je vedno zagrabila taka depresija, da se še kar čudim, da sem živ.
Letos je pa eno tako fajn leto. Pa nisem na loto zadel, niti nisem dobil sanjske ženske... dejansko sem sam mal drugač začel razmišljat. Očitno sem prerastel tisto najstniško depresijo in tako začel malo drugače razmišljat. Tko sem začel tudi v fitnes hodit in lahko le potrdim izjave v prejšnjih postih.

Najlaži premagaš depresijo z zdravim življenjem. Je pa to najteži dojet takrat, ko si depresiven.
Ti pa praviš, da se ti samo jebe, tko da bi mogla bt zadeeva še enostavnejša...

ja, to je problem / bolezen dobe v kateri živimo, je pa res, da zna zadevšna biti v lajfu zelo moteča in če se z njo ne spoprimemo je lahko še slabše. Za vse, ki imate te težave, ne mislit da ste edini in da ni izhoda,,,,JE!
Oglejte si to stran in njihov forum, tuki so ljudje ki znaja svetovat in pomagat.
'ne boj se'
LP, BBking

Zveniš mi kot tipičen predstavnik slo naroda...

Men pa tole posploševanje zveni tko butasto...vsi neki o slovencih, slovenčkih jamrate. Tipično slovensko.

Da se razumemo, tole je offtopic, ampak zanimiva debata, tako da potrpite z mano. :)

Men se zdi, da mam vsaj delne probleme z depresijo.. dejansko. So dvema sorodnicama diagnosticiral manično depresijo, tko da zna bit, da mam že v krvi nekaj tega.
Pa se vseeno ne strinjam, da je treba "počakat da mine". Sem bil tako depresiven svoje čase, da sem se depresije tako navadil, da se mi je zdelo, da brez nje niti živet več ne morem. Stvar se potem zacikla in naenkrat nočeš več ven iz depresije, ker že pozabiš, kako je živet brez nje. Stvar je peljala tako daleč, da sem si že poiskal "svoje drevo", sam sem zmer odlašal... par let skupaj.
Najbolj mi je pomagalo to, da sem se začel veliko družit s prijatelji, ker najhuje te udari, ko sediš doma. Tko sem mel pol sam še sezonske depresije, zdej pa že mal več kot leto živim normalno življenje in moram rečt, da sem prav pozitivno presenečen.
In se mi ni nič posebnega zgodilo, da bi zaradi tega "ozdravel", niti nisem bil na tabletah ali pri psihiatru. Zame to še vedno ni bolezen, pa če 100 dohtarjev dokaže drugače. Če ne drugega zato, ker je najslabše, kar se ti lahko zgodi to, da si v depresiji in se sprijazneš z njo zato, ker so ti dohtarji rekli, da si bolan v glavi in ti ni pomoči.
Imam dobro prijateljico, ki ima hude probleme z manično depresijo (+delno šizofrenijo+še en kup "tagov"). Ženska je vsak mesec pri drugem psihiatru, fila se s happy pillsi in tone v vse večjo depresijo, ker ima v glavi popolnoma zasidrano idejo, da je nekaj z njenimi možgani fizično narobe in da brez tablet ne more bit več normalna.

Sej drugač podpiram happy pillse, samo ne v prehranjevalne namene. Če jih ješ kot tic-tace, nimajo efekta na dolgi rok. Tablete so uporabne zato, da se človeka spravi iz globoke depresije nazaj na površje in se mu potem razloži, da naj zdej plava da ne bo spet potonil.

Ne vem no.. to žensko bi jaz najraje skloftal, ko začne govort, o tem, da to ni "state of mind" ampak bolezen, da mi pač tega ne štekamo, ker smo zdravi, ona je pa bolna.

Grem stavit, da bo čist normalna, ko bo prilezla ven iz pubertete, če je le ne bojo preveč futrali s tabletami...

Aja? No, Prototip. In reference na katere se lahko opremo, ko beremo tvoje odgovore so...

Pejt delat u fabrko za en mesec. Boš koj zgubu simptome.

Heh, jaz sem med počitnicami večkrat delal v Titanu in lahko povem, da zna biti zelo moreče... Bolje se s športom ukvarjat, kot da se poneumnjaš 8 ur na dan.

Je pa zabavno dejstvo, da je samomorilnost v revnih državah veliko manjša, kot bogatih. Če vzamemo depresijo kot glavni razlog samomorov, potem tukaj nekaj ne štima, če računamo s tem, da je depresija dejanska "napaka" na možganih. Denar težko poškoduje možgane. Tko bi jest prej reku, da je depresija posledica načina življenja in se jo da zmanjšat, če spremenimo življenjski slog.

Ampak to je sam en kup špekulacij.

Po moje (pa ne samo po moje) je brezvoljnost in depresija posledica brezciljnosti, predvsem pa je izredno pomembno, kaj sam sebi govoriš oz.dopoveduješ (v mislih ali na glas). Sugestije so zelo pomembna stvar, poskušaj si govoriti pozitivne stvari, npr. jutri bo super dan, itd. in to ponavljaj kar naprej.

Napisal si, da si precej aktiven. Ampak zakaj si tako aktiven? Ali imaš jasen cilj, za katerega delaš? To je izredno pomembno, postavi si jasen cilj, zakaj delati, ker brez tega v bistvu ne veš zakaj delaš, imaš občutek, da delaš zato ker moraš delati. Ampak te to žene samo še v globljo depresijo.

@warped Mislim, da obstaja nek "paradoks" do katerega pride človek, ki spozna da ga muči "depresija" ker ko prideš do tega spoznanja, ni več del tebe, te nima več v svojih kleščah. Pišem v narekovajih ker dejansko pri tisti pravi depresiji ni izhoda brez pomoči, to kar imaš ti, kot praviš, je le pretiravanje pri svoji "težavi", ker kot vidim, se ti precej zavedaš kaj počneš, mislim pa, da je tvoja težava neka železna navada, da se pač izogibaš utrujenosti in potem se čudiš, kako ti počitek nič ne pomaga. Verjemi mi, imam fotra doma, ki ga je mučila depresija in če se nebi skupaj kot družina potrudil, da se je v večji meri rešu tega, bi bilo po njem. Razlika med njim pa med teboj pa je, da se on ni zavedal svojega stanja ti pa - kot pišeš, se še kako zavedaš, kaj pomeni depresija. Ampak dejansko te razumem, ker to pretiravanje je tipično za človeka, poznam veliko ljudi, ki tu pa tam kakega skadijo pa pravijo da so totalno zasvojeni pa nekdo včasih kak kozarček spijejo, pa mi reče, kak kronik je...