BSA - Ker zadnje čase dobivamo večje količine sporočil za javnost s strani BSAja, smo se najbolj zanimivo odločili objaviti:
SPOROČILO ZA JAVNOST ZA TAKOJŠNJO OBJAVO!
Z zmanjšanjem piratstva v Sloveniji do 1.100 novih delovnih mest in močne gospodarske rasti
Glede na raziskavo BSA ter IDC bi zmanjšanje piratstva programske opreme za 10 odstotnih točk ustvarilo številna nova delovna mesta, povečalo davčne prihodke in prineslo prednosti domačemu gospodarstvu
LJUBLJANA, 8.12.2005 Organizacija Business Software Alliance (BSA) sporoča, da bi v Sloveniji zmanjšanje piratstva programske opreme za 10 odstotnih točk ustvarilo 1.100 novih delovnih mest, gospodarska rast bi se povečala za 224 milijonov USD, davčni prihodki pa za 47 milijonov USD.
Neodvisna mednarodna raziskava, ki jo je izvedla analitska hiša International Data Corporation (IDC), kaže, da bi zmanjšanje domačega piratstva programske opreme pripomoglo tudi k izjemni rasti sektorja informacijskih tehnologij. IDC predvideva, da se bo IT-sektor v Sloveniji do leta 2009 povečal za 42 odstotkov, z 10-odstotnim zmanjšanjem nelegalne programske opreme pa bi bila ta rast 54-odstotna.
Celotna izjava (in še več) je na voljo v prvem komentarju na novico.
Za 10% nižjo stopnjo piratstva nam BSA podarja dve novi visokouspešni podjetji velikosti Hermes Softlaba. Ovadite se še danes in tako pomagajte k hitremu razcvetu slovenske industrije programske opreme.
Z zmanjšanjem piratstva v Sloveniji do 1.100 novih delovnih mest in močne gospodarske rasti
Glede na raziskavo BSA ter IDC bi zmanjšanje piratstva programske opreme za 10 odstotnih točk ustvarilo številna nova delovna mesta, povečalo davčne prihodke in prineslo prednosti domačemu gospodarstvu
LJUBLJANA, 8.12.2005 Organizacija Business Software Alliance (BSA) sporoča, da bi v Sloveniji zmanjšanje piratstva programske opreme za 10 odstotnih točk ustvarilo 1.100 novih delovnih mest, gospodarska rast bi se povečala za 224 milijonov USD, davčni prihodki pa za 47 milijonov USD.
Neodvisna mednarodna raziskava, ki jo je izvedla analitska hiša International Data Corporation (IDC), kaže, da bi zmanjšanje domačega piratstva programske opreme pripomoglo tudi k izjemni rasti sektorja informacijskih tehnologij. IDC predvideva, da se bo IT-sektor v Sloveniji do leta 2009 povečal za 42 odstotkov, z 10-odstotnim zmanjšanjem nelegalne programske opreme pa bi bila ta rast 54-odstotna.
Raziskava, naročena s strani BSA, je na voljo na spletni strani www.bsa.org/idcstudy. Gre za prvo tovrstno raziskavo, ki je zajela ekonomske vplive IT-sektorja v 70 državah vsega sveta in prednosti, ki bi jih državam prinesla zmanjšanje piratstva in promocija zaščite intelektualne lastnine. Takoj za Severno Ameriko ima največji IT-sektor Evropska unija, katere IT-industrija znaša 311 milijard USD, obsega 365.000 podjetij, zaposluje 2,5 milijona IT-strokovnjakov in k davčnim prihodkom prispeva 268 milijard USD letno. Zmanjšanje piratstva programske opreme v EU za 10 odstotnih točk ob trenutni 35-odstotni stopnji do 2009 bi h gospodarski rasti prispevalo dodatnih 88 milijard USD, k davčnim prihodkom 25 milijard USD in prineslo 155.000 novih delovnih mest.
>Sektor IT, še zlasti industrija programske opreme, je eden ključnih elementov gospodarstva v EU in drugod po svetu. Njegov trenutni prispevek predstavlja le delček možnih ekonomskih koristi, ki bi jih lahko prinesla industrija programske opreme. Če želi Slovenija izkoristiti prednosti IT-industrije, nas na področju zaščite intelektualne lastnine pri izobraževanju, zakonodaji in uveljavljanju le-te čaka še veliko dela,< je povedal Rok Koren, predstavnik organizacije BSA v Sloveniji.
IDC ugotavlja, da na področju IT-ja v Sloveniji trenutno deluje 996 podjetij, ki zaposlujejo skoraj 9.000 ljudi in k davčnim prihodkom prispevajo 284 milijonov USD. Industrija programske opreme je ocenjena na 102 milijona USD. Raziskava kaže, da bi imelo v Sloveniji zmanjšanje piratstva za 10 odstotnih točk med leti 2006 in 2009 naslednje pozitivne učinke:
- predvidena rast IT-sektorja s 42 na 54 odstotkov do 2009 bi ustvarila 850 milijonov USD prihodkov, - dodatnih 1.100 dobro plačanih IT-delovnih mest, - dodatnih 224 milijonov USD k slovenskemu BDP-ju, - dodatnih 47 milijonov USD davkov.
Raziskava predlaga, da države, ki želijo izkoristiti ekonomske prednosti, ki jih je možno uresničiti s povečano zaščito intelektualne lastnine in zmanjšanjem piratstva, izvedejo naslednjih pet korakov:
- posodobitev državnih zakonov o avtorskih pravicah, ki naj izpolnjujejo zahteve svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization), - priprava strogih mehanizmov za uveljavljanje zakonov, kot jih zahteva organizacija World Trade Organization, vključno z nepopustljivimi protipiratskimi zakoni, - dodatna vladna sredstva, namenjena reševanju problemov, vključno z državnimi organi za uveljavljanje intelektualne lastnine, meddržavnim sodelovanjem in dodatnim izobraževanjem za uveljavljanje zakonov, - izobraževanje javnosti, povečano zavedanje o problemu, - od javnega sektorja zahtevati, naj uporablja le legalno programsko opremo.
Evropska unija je prvi korak storila aprila 2004, ko je sprejela direktivo "Enforcement Directive", ki državam članicam zagotavlja orodja in napotke za zaščito in podporo industriji s pomočjo zakonov o avtorskih pravicah. Zaradi bližanja skrajnega roka za implementacijo (april 2006) BSA meni, da bodo v raziskavi prikazane ekonomske prednosti vlade EU spodbudile, da bodo izkoristile sisteme za zaščito avtorskih pravic in zakonodajo, upoštevale industrijo ter izvedle ukrepe za okrepitev zakonov o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini.
>Raziskava nam omogoča izmeriti prednosti, ki bi jih države po svetu dosegle s strožjo zaščito intelektualne lastnine ter dodatnim izobraževanjem in dvigom stopnje zavedanja. Izčrpno prikaže, česar se vsi zavedamo: zmanjšanje piratstva programske opreme prinaša neverjetne rezultate,< je raziskavo komentiral John Gantz, izvršni direktor za raziskave pri IDC-ju.
Beth Scott, podpredsednica BSA-ja za področje EMEA zaključuje: >Programska oprema spreminja storilnost in konkurenčnost različnih podjetij na različnih trgih po vsem svetu. IT-industrija postaja ključno gonilo gospodarske rasti. Članice EU imajo edinstveno priložnost, da z implementacijo direktive Enforcement Directive ponovno ocenijo svojo intelektualno lastnino in uvedejo stroge zakone, ki jim bodo omogočili pobrati sadove ekonomskih priložnosti, ki jih prinaša sektor programske opreme. Raziskava kaže, da celo zmerno in izvedljivo 10-točkovno zmanjšanje piratstva programske opreme lahko prinese izjemne rezultate.
SPOROČILO ZA JAVNOST ZA TAKOJŠNJO OBJAVO!
Zlatarna Celje sklenila izvensodno poravnavo
LJUBLJANA, 7.12.2005 Business Software Alliance (BSA) sporoča, da je bila z Zlatarno Celje sklenjena izvensodna poravnava zaradi uporabe programske opreme, za katero v Zlatarni Celje niso imeli dokazil o avtorskih pravicah.
Novi lastnik Zlatarne Celje, sicer članice svetovne družbe elitnih izdelovalcev zlatarskih izdelkov in nakita, je ob prevzemu blagovne znamke, prostorov in opreme v last prejel tudi računalnike. Za slednje je bilo ob pregledu tržnega inšpektorja ugotovljeno, da imajo naložene programske pakete (operacijski sistem Microsoft Windows in pisarniške zbirke Microsoft Office), za katere je prejšnji lastnik ni imel dokazil o avtorskih pravicah.
>Ugotovitev tržnega inšpektorja nas je izjemno negativno presenetila, saj nismo vedeli, da prejšnji lastnik ni poskrbel za legalnost programske opreme in dokazila o kupljenih programskih paketih,< je dejal Jure Cekuta ml., vodja marketinga v Zlatarni Celje. >V podjetju smo programsko opremo brez dokumentacije takoj odstranili, sklenili licenčno pogodbo z imetnikom avtorskih pravic in plačali poravnalni znesek.< Zlatarna Celje je vodilni slovenski izdelovalec nakita, dentalnih izdelkov in industrijskih izdelkov iz plemenitih kovin, poleg tega pa so močno prisotni tudi na trgih Vzhodne Evrope. Njihova poslovna vizija vključuje tudi prisotnost na skupnem evropskem trgu, zaradi česar je za podjetje nesprejemljivo, da bi poslovalo z nelegalno programsko opremo.
>Tudi ugledna podjetja imajo lahko na računalnikih naložene nelegalne računalniške programe,< je pojasnil Rok Koren, predstavnik organizacije BSA v Sloveniji. >Vendar poudarjam, da mora vsako podjetje uvesti postopke, ki bodo zagotovili spoštovanje avtorskih pravic, obenem pa svoje zaposlene izobraževali o pomenu licenciranja.
Po oceni organizacije BSA uporaba nelegalne programske opreme v Evropi proizvajalcem povzroči okoli 10 milijard evrov izgube prihodkov. Že 10-odstotno zmanjšanje le-te bi v Evropski uniji lahko zagotovilo 200.000 novih delovnih mest, države pa bi tako prejele 18 milijard evrov davkov.
There can be no real freedom without the freedom to fail.
Mislm raziskavo se da vedno narest tko tk naročnik reče. BSA je povedala rezultate uni so pa poiskal ustrezno metodo in uvedl ustrezne predpostavke da so vseskupi potrdil. Me sploh ne gane in ne vpliva na moj menje.
kar se pa raziskave tiče pa mislm, da so zvalil eno velko bučo edin nevem komu jim jo bo uspel prodt. Pa pomalem me take raziskave že spominjajo na une "znanstvene raziskave" k so in mogoče še utemljujejo rasizem in večvrednost ene rase.
Hehe take buče valijo lahko samo 15 letnikom... Ti pa po eni strani nimajo keša da bi si nove špile kupoval. Vsak ki mu je mar za ekonomijo in blaginjo države je pa v globok krohot padu ob taki izjavi
delovnih mest bi že bilo več, ampak ne pri nas, ampak v Indiji. razen če mislijo, da bi potem 1100 ljudi prevajalo MS Paint in kolege v slovenščino. ker delajo pri nas jih ne.
Call me stupid, ampak kako bi zmanjšanje piratstva prineslo več delovnih mest v Sloveniji? Vsi neki sanjajo o več delovnih mestih, rezultata pa ni. Tud s temi klinčevimi davčnimi reformami pravjo da bo več delovnih mest ... kje že? A mogoče na davčnem uradu, da bojo lahko vsi zaposleni svojo familijo prpelal na delovna mesta in da bojo vlekl lepe plače? Vem da sm mal zašel, sam res ne razumem od kje jim enačba "manj piratstva"="več delovnih mest".
Jakoslav, vbistvu gre zadeva še korak naprej. Samo poglej Symantec, Electronic Arts, Universal, Microsoft in še mnogo drugih podobnih mega korporacij. Skoz jokajo in stokajo kolk jim piratstvo odžira profit pa ves čas se samo širijo pa debelijo ter prevzemajo druge firme. Potegnemo črto in vidimo da tle neki ne štima. Če jim pirati tolk odžirajo, zakaj se še vedno lahko veselo širijo in vlečejo težke denarje? Ponavad grejo firme v rdeče številke zaradi lastne stupidnosti in ne zaradi piratov. Sploh pa ne vem kaj BSA pričakuje pri bogem dvomiljonskem trgu? Nek grozen razcvet softwarskih hiš? Malo morgen.
"gospodarska rast bi se povečala za 224 milijonov USD, davčni prihodki pa za 47 milijonov USD"
A to pomeni da se bo letni proracun dvignil za 47 MUSD (~9,4 GSIT)? Pol je treba sam ene 20% piratov nahitrco pozapret pa se znebimo proracunskega primankljaja!! Pa kaj pomeni tistih 224 MUSD gospodarske rasti... kolk jo imamo pa sedaj?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
47 mio usd je 47*200 = 9400 mio sit, kar je 9,4 milijarde sit. glede na pejđ od Bajuka, naš proračun letos dobi 1.619.131.927 tisoč sit, oziroma 1619 milijard sit. primankljaj je menda letos 112.086.813 tisoč sit ali 112 milijard sit.
9,4 ne pokrije 112 preveč hitro.
lahko pa da sem kej spregledal, sem danes že malo predolgo za mašino.
8. Kako lahko nelegalni računalniški program legaliziram? Če želite legalizirati programsko opremo, se čim prej obrnite na bližnjega prodajalca programske opreme, ki vam bo za enako ceno in brez kakršnih koli sankcij legaliziral računalniški program ali prodal novega, kar je odvisno od politike proizvajalcev programske opreme.
se pravi če kupim winse XPWTŽNJ za jurija mi bo microsoft prodal original po isti ceni?
13. Imam deset let star računalnik 286, na katerem imam nameščen program, katerega licence ni mogoče več kupiti. Kaj lahko naredim? Prva možnost je, da zbrišete program in kupite kakšen drug funkcionalno podoben program, druga možnost pa je da kupite novejšo različico, ki je še v prodaji.
ok, tole mi gre na smeh, 286k sploh ni več.
15. Na računalniku imam nameščen operacijski sistem DOS, za katerega nimam licenčne pogodbe. Ali jo potrebujem? Seveda. DOS je najpogosteje kopiran računalniški program na svetu, vendar tudi zanj potrebujemo licenčno pogodbo.
ja no tu se pa vidi da ko omenijo dos da so poslani od korporacij.
Če si naložite programsko orodje GASP s spletne strani Business Software Alliance, bodo informacije, ki jih boste posredovali BSA na priloženem formularju samodejno poslane podjetju Attest.Inc, ki izdaja in trži program GASP. Attest bo morda uporabil te informacije tako, da Vas bo kontaktiral ali Vam poslal oglaševalsko gradivo v zvezi s programom GASP, v nobenem primeru pa ne bo posredoval vaših podatkov tretji stranki, vključno z lastnimi distributerji.
Hmm, če program tržijo in ga xyz oseba namesti, je to piratstvo?
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
BSA se seveda strašno zanima za piratiziran software, ki je bil proizveden v Sloveniji. Mimogrede, kdo sploh so člani BSA (poleg Microsofta)? Če se prav spomnim, sem nekaj let nazaj bral, da je kar nekaj podjetij iz zveze izstopilo.
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
To je kup dreka, kot vsi vemo. Pa to vedo tudi naši politiki - "vladajoči" ? Verjetno ne, to je treba čimprej javno demantirat in razložit ljudem resnico, vkolikor komu ni jasno!
Zanimivo je pa to, da vsi pričakuejo, da bo folk kupoval legalne programe? JA, hudiča!. Dejte mi dnar! In to obilo dnarja, če naj bi dal za samo za Win XP "kar" 50 čukov. Če človek nima dnarja, programa ne bo kupu in bo ali šel po cenejši alternativi (linux) ali pa bo dobil zadevo (okna XP) po "sumljivih" poteh (ali če je dovolj "razsvetljen" celo opustil svojo željo po izdelku - a to slednje kdo pri softwareu sploh prakticira?)
Res, kakšen BS! Kako bo folk nekaj kupoval, če pa nima denarja niti za bolj osnovne potrebe kot pa je programska ,oprema. S to našo družbo je nekaj v temelju orenk narobe. Tisti, ki imajo že vsega preveč pričakujejo, da bo "revež" kupu prav vsako reč, kar mu dajo na voljo, pri tem pa zastavil ledvice, možgane, srce in vse druge organe samo da bi zadevo dobil. A ne pravi "stara modrost", da če keša nimaš ne moreš nič kupiti?
Kaj naj rečem? Bogataši nas hočejo imeti za sužnje naših lastnih želja. Res lepo obet za prihodnost nas samih. Enim je pohlepi dovoljen in celo legaliziran (podjetja), drugim (posameznikom) pa prepovedan. Ni kaj, družba kapitalizma je paradoks brez primere.
pa odkod 1100 novih prostih mest? če piratsvo v slo zatremo do konca potem je kvečjemu nekaj mest manj prostih saj lahko bsa zapre svoje prostore.
tota 1100 prostih delavnih mest pa me spominja na eno poslanko iprez kakega leta, ko je pri trenjih povedala, da bi mariborsko letališče prineslo 1000 novih delovnih mest.. letališče.. yeah right.
AHAHAHAHA!!!! So odkrili Ameriko, ti, z BSA-ja!!! Te delovna mesta so postala stalnica v sodobni politiki... Kot jingle - nova delovna mesta!!! Mhm, ja, potem pa svizec zrola enga...
Ma meni bi pasalo eno tako delovno mesto, kot so bili tisti poslanci, ki so samo žigosali kartico in vlekli 400k na mesec za delat NIČ. Če mi garantirajo to, se takoj prijavim :P
BTW. S 400k plače pa bi si tudi lahko privoščil winxp za 50k, s 45k socialne podpore pa bolj težko...
In kje nameravajo dobiti 1100 ljudi za nova delovna mesta v IT? Kar imam jaz opravka s firmami opažam da imajo večino, če ne prav vso programsko opremo legalno kupljeno. Sem pa že slišal pričevanja ljudi, ki so imeli obisk tržnega inšpektorja in BSAjevca. Pravijo, da jih itak zanimajo le Windowsi in Office.
1100 delovnih mest več, ..., pa koliko 10 mio $ profita tujim korporacijam, odliv denarja iz Slovenije, ki je nujno potreben za lasten razvoj / Yu zgodovina pač ni ustvarjala kapitala in smo preodprti za tuj kapital (zdaj pa naj ga še sami ustvarjamo / - mislim, da bo res potrebno razmišljati o LINUX-u, še posebaj podjetja in država. Naj denar ostaja v Sloveniji za razvoj....
Če bi se svet vrtel po željah BSA in podobnih, bi se najbrž že čez nekaj let kakšna zelooo velika država, ki bi pokrivala vsaj polovico zemlje imenovala united states of microsoft....
PS A ma BSA kšno vezo z BSE, k mi neki podobn zveni
@CaqKa: Ne v isti koš metat Letališča Maribor in tole bedarijo od BSA-ja.
Veliko več možnosti in tud bolj realno je, da neko podjetje ali ustanova dobi 1000 več delovnih mest kot pa tole prdoserstvo od BSA-ja!
Ti ludeki res mislijo da si bo fizična oseba kupila MS produkte in Autocad in blah blah programe ki koštajo bajne novce. Malo morgen. Edino tako se lahko povprečen slovenček seznani z orodji, ki jih nato uporablja v podjetju in tako dragi moji pridemo lahko do rasti BDP-ja. Sm strici tega itak ne povejo.
Bi bilo pa res fajn pogledat BSA-jine računalnike, ali kupujejo čisto vse programe ? Tud malo morgen. Pa na poslanske notebooke bi tudi htel malo oko vrečt.
Ah. To je že smešno.
lp,
----
"We may not be able to control the wind, but we can always adjust our sails"
Kaj ima to veze, če imajo recimo BSAjevci doma piratsko robo (čeprav dvomim, da jo res imajo)? Piratstvo je pač prepovedano in pika. To, da tudi drugi to počnejo pač ni izgovor.
Jaz sem proti piratstvu zato, ker zavira prodor odprtokodnih programov! Če bi morali vsi imeti legalne office pakete, bi večina home-end userjev imela OOo. Prepričan sem v to.
Ko jih J.... Zapravljajo MSjev denar , da ščitijo MS. Po tej analizi bo torej MS odprl v SLO svojo poslovalnico in odprl 1100 novih delovnih mest. Druge razlage ni. Samo MS bo raje to naredil v Indiji ali pa na Kitajski.
Ja to lahko oni tako gledajo. A na sodišču (če po naključju prideš tja ) morajo oni dokazovati nelegalno početje. V kazenskem pravu ni nikjer obrnjenega dokaznega bremena. Je pa res, da nisi v najboljšem položaju, če imaš nekaj TB avtorsko zaščitene robe in nobene licence/škatle ali česa podobnega...
Drugače pa so trenutne oblike zaščite intelektualne/industrijske lastnine dokazljivo zaviralne za tehnološki razvoj in gospodarsko rast. So pretirana oblika državcnih subvencij za avtorje in inovatorje, ki so trenutno ena glavnih ovir za svobodni trg. Problem je, da je določenim interesnim skupinam za zdaj uspelo blokirati vsako resno razpravo na to temo...
Kršitev državno vsiljenega monopola nad uporabo ideje pa ni kraja (čeprav je KD). Tega se po večini zavedajo tudi organi pregona, tržni inšpektorji in sodniki.
Od nekoga, ki se mu res gre za zmanjšanje piratstva, bi na vidnem mestu pričakoval kakšno omembo, da za tiste, ki se jim cene zdijo previsoke, obstaja popolnoma zakonito brezplačno (ne nujno tudi odprtokodno) programje in da ima skoraj vsak program kakšno zastonjsko alternativo. Potem se pač še omeni, da nekateri v zameno šopajo reklame (še pomnite Opero), blokirajo del funkcionalnosti, večina pa jih je polno funkcionalnih, še več, nekateri so lahko enakovredni ali celo zmogljivejši od dragih splošno znanih zadev (za razbijanje predsodkov o zastonjskosti se pač omeni Apache in njegova nesporna dominacija med spletnimi strežniki). Potem se pač našteje alternative z objektivnimi plusi in minusi za vsako, stranka pa naj se odloči, ali ji npr. OOo ali Gimp zadoščata proti pregrešno dragima "alternativama"... Seveda na spletnem mestu BSA ni ne duha ne sluha o čem podobnem.
Zanimivo, po mojih raziskavah bi dobili 2k delovnih mest, 300milijonov usd povečane gospodarske rasti in 100 milijonov usd davčnih prihodkov če skenslamo BSA. Gremo skenslat BSA.
No ja sej pr men itaq nimajo kej delat: mam original windowsXP, ostalo je pa odprta programska oprema, + kakšen trial programček.
Tudi sam sem dobil ta e-mail, vendar se sprašujem kdo hudiča me je dal na njihovo mailing listo?
45.a. člen
Podjetje lahko uporablja sistem klicev brez posredovanja človeka, faksimile napravo in elektronsko pošto samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno. ... 77. člen
Posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev, če: ... 22. uporablja sistem klicev brez posredovanja človeka, faksimile napravo in elektronsko pošto brez vnaprejšnjega soglasja potrošnika, ki mu je bilo sporočilo namenjeno (prvi odstavek 45.a. clena);
Jah, če računajo, da bi vsi, ki imajo kakšne nelegalne programe, te programe potem kupili, potem lahko pridejo do velikih številk. Ki so seveda zelooo napihnjene. Do novih delavnih mest pa naj bi potem država prišla z ddvjem od prodane programske opreme. Seveda pa v raziskavi niti pod razno ne upoštevajo, da se ravno med uporabniki nelegalnih programov pojavljajo ljudje, ki te programe najbolj obvladajo (med drugim zato, ker brezplačno poskusijo vse različice različnih programov), in ki so tako iz stališča gospodarstva gonilna sila, saj imajo znanje, ter izkušnje. Pa še legalno prodajo programske opreme povečujejo. Tisti stari podjetnik bi še vedno fural word 2.0 na svoji 386, win 3.1, če ne bi prišel k njemu sosedov mulc (ki seveda uporablja nelegalne programe), in mu povedal, da majo windowsi XP se milion opcij, pa word 2.0 da je že davno za časom, pa da zaradi tega ne more odpreti filetov od poslovnih partnerjev (pod pogojem, da mu sploh še kdo lahko kaj posname na taveliko disketo). Kam bi pa prišli, če bi vsi kupovali legalne programe, ter hodili na draga računalniška izobraževanja? Softwerske hiše bi morda (na kratek rok!) pridobile, izobraževalna podjetja tudi. Vsi ostali pa bi zaradi pomanjkanja kadra ter znanja padli nazaj v kameno dobo.
Zanimivo da majo za Slovenijo, ki bo kmalu dobila evro podatke raje v dolarjih. Kupci bodo uporabljali tolarje ali pa evre torej ti dolarji ne grejo za delovna mesta ampak za $$$
Pa kaj pomeni tistih 224 MUSD gospodarske rasti... kolk jo imamo pa sedaj? 
JA, hudiča!. Dejte mi dnar! In to obilo dnarja, če naj bi dal za samo za Win XP "kar" 50 čukov. Če človek nima dnarja, programa ne bo kupu in bo ali šel po cenejši alternativi (linux) ali pa bo dobil zadevo (okna XP) po "sumljivih" poteh (ali če je dovolj "razsvetljen" celo opustil svojo željo po izdelku - a to slednje kdo pri softwareu sploh prakticira?)
) morajo oni dokazovati nelegalno početje. V kazenskem pravu ni nikjer obrnjenega dokaznega bremena. Je pa res, da nisi v najboljšem položaju, če imaš nekaj TB avtorsko zaščitene robe in nobene licence/škatle ali česa podobnega...