Slo-Tech - Novell, ki je pred časom postal lastnik nemškega SuSE-ja, se je odločil popolnoma odpreti paradnega konja prevzetega podjetja. SuSE Linux Professional je namreč po vzoru Mozille, OpenOffice.org in Fedore podaril skupnosti odprtokodnih razvijalcev, ki bo odslej skrbela za razvoj. V ta namen so postavili spletno stran z domeno openSUSE.org (le kdo ve zakaj so U napisali z veliko črko?), ki svojo odprtost dokazuje že s tem, da je wiki. Izvorna koda distribucije SuSE je še posebej zanimiva (tudi za ostale distribucije) zaradi namestitvenega sistema in nastavitvenih orodij.
Migriral za domačo entertainment mašino iz MS okolja na Odprtokodne rešitve pred nekaj leti. Pri tem sem sprobal nekaj glavnih, najbolj razširjenih, distribucij in kar se mi je pri SuSE dopadlo, je bil zelo kratek čas, potreben za 0 znanja do postavljenega sistema, ki se uporablja za zabavo. To je stabilna, a hkrati odzivna mašina, 24/7 delujoča, 24/7 povezana na internet, povezana z vsemi napravami, kar jih uporabljamo pri življenju (rezni fotoaparati, telefoni, kamere,...), filmi, p2p, peka cdjev. Kar se pričakuje od mašine za v dnevno sobo, to pač počne. Počne to Suse 9.3, in ker me je naučil dela z linuxom, mi prehod na druge distribucije ne bi delal težav.
Sam yast2 ima v dialogih pri namestitvi in pri administrativnih dialogih veliko stvari opisane na način, ki je primeren za človeka, ki se prvič srečuje z linuxim. Že te kratki, a jedrnati stavki, ti dajo filing, kako zgleda sistem v deep core. Tako veš, kaj moraš iskati, ko se spravljaš na področje, ki ga ne pokriva yast.
Pa kar se mene tiče, je samo portanje yasta na druge distribucije bedarija. Vsaka distribucija ima svoje specifike. In ravno zaradi tega, bodo morali kombinirati z Suse in distribucijo, na katero portajo yast. Naj raje naredijo nekaj konkurenčnega. Oziroma to je must-have vsake distribucije, ki se smatra za desktop uporabo. Strežniki ne rabijo grafike, grafična reprezentacija je nepotrebna, nepotreben balast. Itak je naj nebi videval nikoli, razen pri konfiguraciji in nato pri administraciji. Za desktop pa dam primerjavo igralne konzole ali pa namenske naprave kot osd pri kakšenmu divx playerju. Tako naj se zgledujejo, če hočejo v dnevno sobo. Tako cilja Windows pa je prilezel vsepovsod na zemlji. Ali pa videorekorder.
> Strežniki ne rabijo grafike, grafična reprezentacija je nepotrebna, nepotreben balast. Itak je naj nebi videval nikoli, razen pri konfiguraciji in nato pri administraciji.
@ kriko1Anaconda je bila vedno pod GPL pa jo samo 4 distribucije uporabljajo. Jaz mislm, da bi moral vsak installer Linuxa imet možnost da izbereš pakete, ki bi jih rad namestil. TO mi pri Ubuntu ni všeč, ker tega nima. Za novega Linux uporabnika, ki pa pojma nimakaj je KDE pa GNOME, pa lahko izbere ali okolje podobno Windows - KDE, ali pa okolje podbno Mac OS - GNOME. In izbiranje programov z opisom.
Everyone started out as a newbie.
Sadly only a handful ever progress past that point.
SuSE ima YaST, zaženi, pod software izberi change source of installation, dodaj poljubno št. strežnikov ki vsebujejo rpm za suse. Sedaj lahko tudi prek konzole (kot root) napišeš: EDIT: #yast yast -i paket
Ne morem se odločit ali je to dobra ali slaba. Po več letih linuxa in nekaj distribucijah sem odločen da bom bolj temeljito preizkusil slack, da bom pogledal debian in gentoo... Če pa izbiram med RH(fedora) in SuSE mi je bil do sedaj slednji ljubši. Sicer mogoče ni tako hiter; je pa YAST najboljša videna zadeva. Pa še vedno se da konfiguracijo spreminjat prek /etc (je narejen toliko pametno, da ne povozi config fajlov kot zabit RH, samo prave moraš modificirati). Uvod končan; zanima me pa, je to slabo ali dobro - odprtost SUSE? Sicer ne spremljam fedore, vendar ne vidim kje je prednost? Imam občutek da zmanjšujejo stroške :)
Poskusi SuSE - niso počasni. Zagon pa lahko tudi skrčiš, tako da odstraniš kar ne rabiš. Meni so pomagali prehoditi most iz win na lin. Za začetek ko ne veš kje se kaj štima, je YaST super zadeva.
Po defaultu ti vklopi vse module, katere bi lahko kdaj uporabil. Za joystick, bluetooth... ma polno. Podobno kot services.msc pri win. Pač izklopiš kar ne rabiš, pa je boot malo hitrejši, ter malenkost manj resources ti porabi. 9.3 je pa prva verzija, kjer je KDE klikanje po disku enako odzivno (na P4HT), kot v Explorerju v Win.
Imel sem malo več dela z monitorjem in z zvočno kartico, kot običajno v Mandrivi, ki kljub rahli eksotiki vse nastavi sama, ampak nič posebnega - zlasti v primerjavi s kalvarijo v Oknih.
Edino, kar fantom pri SuSE res zamerim je to, da še vedno niso popravili nastavitve za slovensko tipkovnico. Če boste preiskusili SuSE, najprej od vsega spremenite v Xorg.conf "sl_SL" v "si". Ta hrošč se pase po SuSE že najmanj od različice 8.2, pa se ga nikomur ne ljubi popipsati. Šment.
Nak, nepoučenost nima nobene zveze z zabitostjo: SuSE ist die Abkürzung für Gesellschaft für Software- und System-Entwicklung. V nemščini se samostalniki pišejo z veliko, vezniki pa z malo začetnico.
64202: Za KDE seveda zadošča nastavitev tipkovnice v Kcontrol. Ampak, Linux je še kaj več kot samo KDE. Xorg.conf je koristna datoteka, ki je nikakor ne gre pozabiti! SuSE namreč vsebuje še eno čudo: Xfs ni privzeto nastavljen in če hočeš, da se ti bodo vse pisave obnašale v skladu s tvojimi pričakovanji, moraš nastaviti zagon Xfs v Yast - urejevalnik delovnih nivojev, poleg tega pa še zakomentirati vso armado pisav v xorg.conf ter jo nadomestiti z: FontPath "unix/:7100"
Hehe, sem kar vedel kam pes taco moli, oldskool helvetica iz '80 x serverjev :). Nej, jaz hocem men meglene crke. Ceprav na 1680x1050 niti ne zgledajo vec meglene, samo ziher bolje kot una kockarija :)
Dobro vem kaj je xorg.conf in xfs, samo moje mnenje je, da ima xorg (in prej xfree86) najbolj fsked up nacin nastavljanja bilocesa. Avtomatsko dobim pike ko cujem xorg.conf.
Hehe, sem kar vedel kam pes taco moli, oldskool helvetica iz '80 x serverjev :). Nej, jaz hocem men meglene crke. Ceprav na 1680x1050 niti ne zgledajo vec meglene, samo ziher bolje kot una kockarija :)
S helvetico seveda nimajo moje pisave nobene zveze. Gre za čisto navaden mscorefont Arial, ki pač izgleda tako, kot na katerikoli mašini z Okni.
Seveda pa imaš vso pravico, da so ti zmazki bolj všeč kot črke. O okusih se pač ne razpravlja.
Meni TV-out na nvidii dela, samo enkrat ko sem priklopu TV na grafično, imam po zagonu črno konzolo, če switcham iz X-a. Nvidia tega še ni popravla.... niti verjetno ne bo, ker obstaja ta bug še in še časa.
Pa TV-ji majo verjetno tudi velik bolj pacasto sliko. Se mi zdi da se 600 pik na TVju po ostrini ne more primerjat z enim komp. monitorjem na 640 pikah. Seveda bolj po obcutku to recem...
Nvidia, ati v namiznem računalniku, pa ni nikoli prek yasta delalo. (nvidia 6600gt. ati radeon 9100, 9600)
Enako za ATI mobility (M4 ter 9600 mobility na gericomu in 9600 turbo na dell inspirion 8600)
Nikoli mi ni yast pomagal do slike na tvoutu, ampak skoraj doktorske dizertacije na internetu. In če sem dobil sliko, sem moral sprejeti mnogo kompromisov, katere ne bi rabil na Win okolju. Žal.
To je ena izmet temnejših strani linuxa. Pa odgovora, da so za to stanje krivi proizvajalci, ne sprejmem. Poglejte kakšne firme stojijo za linuxom: Red Hat, Novell, Sun, IBM,...
Jst: Kako čudno: imel sem radeona 9600, in sedaj imam gf 6600. Lahko obračam sliko, zamikam, premikam... celo pal-B standard je samo naštimalo... Dela!
To je ena izmet temnejših strani linuxa. Pa odgovora, da so za to stanje krivi proizvajalci, ne sprejmem. Poglejte kakšne firme stojijo za linuxom: Red Hat, Novell, Sun, IBM,...
In kaj imajo zdej IBM, Sun, Novell ... v zvezi z grafiko?
