Nivo abstraktnega razmišljanja

Definiraj se vrednostne razrede.

Sej v samem bistvu sta si matematika (abstraktna algebra, topologija, funkc analiza, dm, tm,...) in pravo bolj podobna kot zgleda.

Oba imata svoje zakone ali aksiome. Orodje obeh je logika.

A vseeno je večina moderne matematike tako abstraktne da (še) nima aplikacij v realnem svetu. Niti HC matematikom ni treba razmišljat o aplikacijah njihovih najdenih konjektur. To delajo(mo) računalničarji, fiziki, kemiki, gradbeniki,... naravoslovci IN družboslovci s statistiko.

Moderna matematika sama (t.j. teoretska) je IMO kompletno abstraktna veda po kateri lahko, če že kaligula hoče, s primerjanjem pogledaš nivo abstrakcije druge vede.

Uporabne matematike (znanosti) sem pa že zgoraj naštel in od teh IMO največji zalogaj matematike pobereta računalništvo in fizika.

Res je treba povedat da je matematika na začetku nastala iz čisto praktičnih problemov (merjenje razdalj, ovac, žita,...), a to je bilo tisočletja nazaj. Zdaj je zgodba obrnjena IMO.

kar se tiče abstrakcije 4D kocke in njenega obnašanja na mizi. po specifikaciji sistema 20D je 4D kocka precej piramidasta in se zaradi tega na mizi vede kot piramida - če pa je mišljena 4D kocka kot v dimenzijah, se izredno težko kotali, ji koti tega ne omogočajo, vsekakor ma pa podobno težavo kot 4D tabela v kakšnem programskem jeziku - večina ljudi si jo poskuša predstavljat, jo poskuša preslikat na neko fizično telo, s čemer krepko zajebejo in težko spišejo program, ki najde točno določeno celico takšne tabele, čeprav gre zgolj za gnezdenje repetativnih funkcij.

abstrakcija je predvsem sposobnost razmišljanja o pojmu, brez da ga poskušaš preslikat v realni svet.

Se vam dejstvo, da so bili največji filozofi (pustimo populizem) dobri matematiki in fiziki, ne zdi zanimivo ?

Če je eden nečimrn, je hudič. Če je nečimrn upravičeno, pa sploh.

Upoštevati velja, da večina znanstvenih panog teži k vse večji abstrakciji, ker le tako lahko res v splošnem razložiš pojave.

Zgodovinsko gledano se je z abstrakcijo seveda prva začela ukvarjati filozofija.

Ne vem, če je še kdo omenil. Abstraktno razmišljanje samo po sebi nima nobene posebne teže, če iz abstraktnega ne znamo sklepati na konkretno in obratno. In ravno pri tem miselnem procesu se loči zrno od plevela

Ne, ni. Vsaj ne vidim, da bi bilo, oziroma kako bi bilo.

Sigurno da ma. To je kondenzat Treh sob.

Thomas:
Sem ti ravno mislil pohvalit podpis v eni drugi temi, pa vidim da je to že tukaj debata.

Glede abstraktnosti pa tole:
IMO je matematika bolj abstraktna že zato, ker si zmišlujemo razne neskončnosti, ki v realnosti nimajo kaj iskat.
Tole o zavesti vsebuje več realnosti v tem vesolju.

Karkoli abstrahiraš v katerikoli vedi, je matematika (pa naj bo finitna ali ne) potem daleč najmočnejši tool ki ga ima ta nš vesolje.

IMHO

Kaj je mia-?

Si se zbudil?

Tole ti je precej novo, ane? Tebi sicer ne bo kaj dosti pomagalo, ampak za uvod recimo tale link.

Given this fact, and the fact that human beings can be described in Turing machine terms, it is not surprising that the view that we, ourselves, should be functionally understood naturally follows. For obvious reasons, this philosophical position became known as functionalism. Functionalism, in its various forms, is espoused by many contemporary philosophers; particularly those interested in mind and the sciences.

btw: kaj ta tvoja filozofija zredurica človeka na stroj? :/

no o tem bi se dal pa zelo filozofirat

heh, ja koda je končna..

turingov stroj ki se konča v končno mnogo korakih == algoritem..

T. S. je polinomsko ekvivalentnem programskemu jeziku C. Zato BŠS
bom govoril o Cju. Torej ti kle praviš, da si človek ne more izmislit (napisat)
programa, ki se nebi končal ...

Daš zanko k se nkol ne zakluč. To so tut navodila za T.S. ki bo delal v neskončnost.
Človk si je pa zmislu ta postopek. torej neki ne štima s tvojimi trditvami

(Napišeš ga lahko, skompajlat ga pa ne moreš, ker ti ne pusti, ampak zmisliš se ga pa lahko.)

torej da še enkrat povzamem tvojo trditev na ekvivalenten način:

"Vse kar se človk lahko izmisli/zamisli je algoritem.. "

če to ni buča, pol noben nkol na svetu ne more nobene buče rečt

> "Vse kar se človk lahko izmisli/zamisli je algoritem.. "

Karkoli si človek zamisli, je zadaj nek algoritem, da je do te zamisli prišlo.

Prav gotovo.

jah thomas pol bi lah napisu ob oni trditvi IMO zraven... ker tko ti mislš, ni pa to splošna resnica.

pol človek izgubi možnost izbire, kar je no-sense

Tule sem že nekaj napisal.

Malo daljše, bolj argumentirane in omikane ogovore prosim.

Libet.

> ugotovil sem, da svobodna volja pač obstaja (oz bolj natančno, samo zavest ima svobodno voljo) in vsak jo ima.

Naredi samo eno stvar brez vzroka, pa se bom strinjal s tabo.

Samo eno.

> si potem v tistem trenutku, izbereš eno.

Spet je bil en vzrok, da ravno tisto, ne pa nečesa drugega.

**Predstavljaj si, da preskeniramo tvoje telo z atomsko natančnostjo in nato z ustrezno tehnologijo sestavimo poleg tebe molekulo za molekulo še enega mia-. Se bo zavedal samega sebe in imel svobodno voljo?**

ne, ne bo se zavedal nič, in ne bo imel svobdone volje, zato ker bi bil ta "človek" mrtev.

**Spet je bil en vzrok, da ravno tisto, ne pa nečesa drugega.**

ja seveda je bil vzrok..Za vsako izbiro obstaja vzrok. In kje je naša izbira? Izberemo najvažnejši vzrok, ta pa nam določi izbiro.

@mia-
> ne, ne bo se zavedal nič, in ne bo imel svobdone volje, zato ker bi bil ta "človek" mrtev.

Kaj je tisto, kar dela potemtakem tebe živega in se zgubi v tem "atomskem kopiranju"?

Vis vitalis?

Sej TM, ki se ustavi, ne rabi neskončnega traku.