» »

Računalništvo na maturi - več vprašanj, da vidimo kolko znate!

Računalništvo na maturi - več vprašanj, da vidimo kolko znate!

al3s ::

Lep pozdrav,

Verjetno nism edini, ki ima računalništvo na maturi sem pa eden izmed tistih, ki jim je to peti dodatni predmet in imam zato pri tem nekaj težav. Ker se štiri leta nism tega predmeta učil, ker ga pač nism imel, sedaj potrebujem nekaj pomoči.
Prosil bi vas, da mi odgovorite na nekaj vprašanj če se vam pa da, lahko tudi razložite zakaj je tako. Prosim če odgovarjate samo če ste prepričani in če veste zakaj se gre!

Vprašanja so iz ene stare izpitne pole:

1. Kateri operandi so najkrajši (po številu binarnih mest)?

A Biti.
B Odvisno od izvedbe procesorja.
C Zlogi (okteti).
D Programer določi, kakšen je najkrajši operand.
E Štiri biti (za BCD števila).


2. Danes prevladujejo procesorji, ki izkoriščajo registrsko naslavljanje (model registerregister).
Ta model prevladuje, ker:

A lahko realiziramo veliko število registrov;
B porabimo za naslov operanda manj binarnih mest v polju ukaza za operand;
C lahko samo v registre hranimo vmesne izračunane vrednosti;
D je niz registrov po času dostopa najhitrejši pomnilnik;
E je le iz registrov mogoča istočasna dostava dveh operandov v izvršilno enoto (ALE).


3. Z ukazom delete ali rm ukažemo operacijskemu sistemu, naj datoteko »odstrani«. Kaj se
dejansko dogodi ob izvedbi tega ukaza?

A V tabeli oziroma seznamu datotek se izbriše vnos za datoteko.
B Izbriše se vnos za datoteko v seznamu oziroma tabeli datotek in sektorji, ki jih je zasedala
datoteka, se lahko ponovno uporabijo.
C Odvisno od medija (disketa / trdi disk) se vsebina datoteke zbriše ali pa ohrani.
D V tabeli oziroma seznamu datotek se prostor, ki je pripadal datoteki, označi kot prost.
E To je odvisno od operacijskega sistema.


4. Vzrok za fragmentacijo (razdrobljenost) diska je:
Vsi pravilni odgovori 2 točki.
Že en sam nepravilen odgovor 0 točk.
A dodeljevanje nepopolno izkoriščenih sektorjev,
B odstranjevanje datotek,
C različna velikost datotek,
D uporaba seznamov,
E zaščita datotek.


To je zaenkrat vse!

Hvala!

Myth ::

1. ne razumem čisto vprašanja... sicer pa biti!
2. nimam pojma :)
3. jaz rečem B
4. rečem A in C

Ker pa nikoli nisem videl pravzaprav teh pol, en moj bivši sošolec je šel to delat pa se je moral kar dosti listov naučit, ti govorim bolj na pamet kar se mi zdi lahko pravilno.
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

Gandalfar ::

Jzt ugibam:

3b,
4 c in b


:)

Utk ::

Pri 2. bi rekel E, čeprav sta tudi B in D res, ampak verjetno ne prevladujejo zaradi tega.

Matevžk ::

No, js sm v istem šmornu. Moja prfoksa je sicer v izpitni komisiji (brez skrbi, je poštena ženska...) in je, ko smo nekaj poskusnega pisali, rekla, da še nihče ni nikoli pisal tako dobro (pri obeh polah skupaj sem izgubil 4 točke - zaradi površnosti; seveda se mi je nekaj stvari "usralo"), tako da mi lahko zaupaš :D

1A. Definitivno. En bit je eno binarno mesto. Diskretne strukture z manj kot toliko ni; to je osnovna enota.

2D. Ostali odgovori so nekoliko nesmiselni. Gre za to, da če imaš ti vrednosti v registru (notranjost procesorja!), se operacije hitro izvajajo. Če moraš po operande hodit v RAM ali bognedaj disk, se operacije MOČNO zavlečejo.

3B. Taka vprašanja sovražim, čeprav to vprašanje je še OK. Sem srečal nekaj takih, ki so prav očitno namigovala, da avtor vprašanj (ki ga tudi moja prfoksa nima prav v časteh; menda ga kdaj po kakšnem letu vpraša, kaj je pri nekem vprašanju sploh mislil, pa niti ne ve, kater odgovor je on označil kot pravilen) pozna samo Windows, Unix sisteme pa samo od daleč (škoda, da ne se spomnim tistega vprašanja, kjer mi je to postalo očitno). No, enivej. Datotečni sistem valjda ne bo šel brisat cele vsebine fajla, dovolj je, da izbriše vnos v tabeli. Potem sektorji, na katerih je bila prej datoteka, niso več povezani z datoteko. Na njih je sicer še vedno njena vsebina, ampak z uporabnikovega stališča je to "garbage", zato jo OS z veseljem prepiše, ko ustvariš novo datoteko ali povečaš obstoječo.

4BC. Datoteke niso vse enako velike. Ko eno datoteko pobrišeš, nastane "luknja". Ko ustvariš novo datoteko, ki pa je, ups, večja od brisane, se en del shrani v tisto luknjo, drug del pa kam drugam (v kakšno drugo luknjo). Tako je datoteka "fragmentirana", razdeljena na več delov. Branje je s tem neučinkovito; diskova glava mora skakat z enega konca na drugega. Itd.

Še kaj vprašaj :)
lp, Matevžk

Myth ::

Po tej logiki bi torej pri 4. biti A,B in C.
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

Matevžk ::

No, ko sem tipkal odgovor, so se nakapljali še drugi. Za moje sem ziher, da so pravilni, čeprav moram včasih kar malo spremeniti miselnost (nekako sem po toliko in toliko rešenih polah v šoli dobil občutek za sestavljalčeva nagnjenja k čudnim odgovorom). Zelo divergentni odgovori ostalih potrjujejo misel, da s samimi vprašanji nekaj ni ravno v redu, se mi zdi ...
Če pa gre kdo na maturo in POJMA NIMA, pa lahko poskusi način, ki nam ga je "predlagala" prfoksa kot zelo učinkovitega. Reče se mu "pravilo najdaljšega odgovora": pri nalogah za obkroževanje je pogosto pravilen ravno najdaljši odgovor >:D
Jao, tukaj tipkam, namesto bi se fiziko učil, k jo jutr pišem (matura) ... :\

Medtem sem se spomnil vprašanja, ki me je na pripravah na maturo tako razburil, da sem prižgal prenosnika in začel brskati po internetu (in se nehal ukvarjati s starimi polami). Glasilo se je - ko v ukazno vrstico (konzolo oz. command line) vtipkamo ukaz, kaj naredi operacijski sistem. V glavnem so bili našteti odgovori različne kombinacije enih in istih stvari, pravilni odgovor pa se je glasil:
"Najprej pogleda, če je to interni ukaz interpreterja (npr. ECHO, moja op.), ob neuspehu preveri, če obstaja ta program (ali skripta) na lokalnem imeniku, ob ponovnem neuspehu preveri, če obstaja ta program (ali skripta) v direktorijih, ki so našteti v sistemski spremenljivki PATH"

Vsak, ki ima vsaj malo pojma o Linuxu ali drugih Un*x sistemih, ve, da le-ti ne preverijo v lokalnem imeniku, ampak le, če imenik navedemo ("./blabla") ...
lp, Matevžk

Matevžk ::

Zakaj? Nepopolno dodeljeni oz. slabo izkoriščeni sektorji s samo fragmentacijo nimajo popolnoma nobene zveze. Če bi vsaka datoteka zasedla manj kot en sektor, bi bilo idealno, ne bi bilo fragmentacije (ta pojav se opazuje samo v okviru sektorjev, ne pa posameznih bitov na nosilcu; nepopolno izkoriščenega sektorja se bolje ne da izkoristiti; to ni fragmentacija).
lp, Matevžk

al3s ::

Matevzk: Hvala za tako izčrpen odgovor samo pri četrtem vprašanju bi dal jst tudi odgovor A (zaradi dodeljevanja nepopolnoma izkoriščenih sektorjev) kaj praviš?
Kaj mi lahko poveš katero knjigo uporabljate pri učenju, ker sem jst dobil bolj slabe zapiske iz četrtega letnika pa samo neko skripto, ki je moj profesor skupaj sestavu!

Še nekaj vprašanj:

1. Obvezni sestavni del večopravilnega operacijskega sistema je:

A programska oprema za ravnanje s prekinitvami;
B razvrščevalnik opravil;
C programska oprema za sinhronizacijo opravil;
D programska oprema za časovnik;
E prevajalniki za različne programske jezike.

2. Isto vrednost nekega operanda damo v ukazu enkrat v binarni, drugič v heksadecimalni
obliki. Po prevajanju si v obeh primerih ogledamo prevedeni program in ugotovimo, da je
strojna koda:

A odvisna od oblike zapisa v izvorni kodi;
B neodvisna od oblike zapisa;
C odvisna od načina prevajanja;
D odvisna od procesorja;
E odvisna od vrste ukaza.
(tukaj sem skoraj siguren da je B) ker je pač strojna koda zmeraj isto prevede, če gre za isti ukaz!

10. Dan je naslednji program:

void main()
{ int x=3; x=~ x;
}

Po izvedbi drugega ukaza ima spremenljivka x vrednost:

A 3
B -3
C -4
D 0
E -1
(tukaj bi reku da ima spremenljivka vrednost 3 saj z njo nismo nič naredili zanima me samo kaj pomeni simbol ~ ?)

Myth ::

V bistvu si že v prejšnem odgovoru povedal zakaj. Citiram:
Datoteke niso vse enako velike. Ko eno datoteko pobrišeš, nastane "luknja". Ko ustvariš novo datoteko, ki pa je, ups, večja od brisane, se en del shrani v tisto luknjo, drug del pa kam drugam (v kakšno drugo luknjo). Tako je datoteka "fragmentirana", razdeljena na več delov. Branje je s tem neučinkovito; diskova glava mora skakat z enega konca na drugega. Itd.

Sicer pa ne vem kako so sektorji narejeni in samo ugibam in sklepam...

Vzrok za fragmentacijo (razdrobljenost) diska je:
A dodeljevanje nepopolno izkoriščenih sektorjev (???)
B odstranjevanje datotek
C različna velikost datotek

edit: "Nov Post"

1. B ali C, in A?
2. B (je možno E?)
10. 3( ~ je bitni komplement) (in morata biti dve vrednosti 3,0, da bi se zamenjala , torej 0,3??)
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Myth ()

Gandalfar ::

Matevzk: pomojem je to od shella odvisno, ker ce gre za datoteko in ne za executable zadeva dejansko deluje tako kot je napisano v pravilnem odgovoru

Matevžk ::

Aha, hvala za poduk, Gandalfar. Vseeno se mi to ne zdi vprašanje, ki bi lahko spadalo pod splošna vprašanja v zvezi z arhitekturo operacijskih sistemov ...
Mr|ce, sicer sploh ne gre za sektorje, ampak za gruče (clusters), ki pa so ali pa tudi ne enako velike kot sektorji. Sektor je enostavno en določen skupek podatkov (512K, recimo), ki ga na disku naenkrat naslovimo in prenesemo. Gruča je najmanjša enota za datoteko. Vsaka datoteka se spravi v toliko gruč, kolikor je najmanj možno; torej zasede nekaj polnih gruč (lahko tudi 0) in še nekaj ene gruče, kar ostane. Vendar v tej gruči ne more biti nobena druga datoteka (nekoliko odvisno od datotečnega sistema, ampak v osnovi je tako). S tem seveda dobimo eno manjšo luknjo, ampak ta nima veze s fragmentacijo; tudi po defragmentaciji ta luknja ostane. Je pa datoteka še vseeno lahko v enem kosu, torej ni fragmentirana. To torej ni razlog za fragmentacijo.

Obrazložitev svojih pravilnih odgovorov sem pa že podal.

1C. Sicer so nekatere ostale alineje nasploh skoraj obvezne za vsak OS, ampak večopravilni nujno rabi nekaj, s čimer sinhronizira opravila (procese), ki tečejo; ne glede na to, ali gre za sodelujočo ali predkupno večopravilnost, mora OS skrbeti za sinhronizacijo.

2B. Imaš prav. Sicer je zapis odvicen od C, D in E, vendar če ti parametri ostanejo nespremenjeni, le dvakrat prevedemo kodo enkrat z enim operandom drugič z drugim, seveda zapis v strojni kodi je enak - binaren. Gledamo pa lahko hex ali oct ali desetiško; iz izvorne kode gre vedno v bin ...

10C. Mislim, da. Nisem C-guy, jaz gledam kodo v Pascalu. ~ je, po mojem, binarna negacija. In glede na to, da za cela števila uporabljamo dvojiški komplement (da dobimo negativno število, negiramo in prištejemo 1; iz 3 dobiš zapis za -3 tako, da negiraš /tj. vse bite obrneš/ in prišteješ 1). Glede na to, da tu samo negiramo, nič pa ne prištejemo, bomo seveda dobili vrednost -4.
lp, Matevžk

Matevžk ::

Nadaljujemo jutri zvečer; moram spat, ker mam jutri maturo iz fizike :)
lp, Matevžk

al3s ::

Matevzk: ~ to je znak za negacijo če uporabljamo dvojiški komplement je rezultat -3 ne pa -4 kot si ti napisal.
Pa dej mi prosim povej če uporabljate kakšne učbenike.

Jutri pa dobiš še nov paket vprašanj!

hruske ::

Tudi to, da je na eno datoteko povprečno pol bloka nezasedenega, je fragmentacija, ampak notranja in ima bistveno manjši negativni efekt kot zunanja (Podobno kot ostranjevanje in segmentacija pri navideznem pomnilniku).

1 je C.
2 je B, vsaj pomoje.
10 je x = -4, zaradi dvojiškega komplementa.

al3s, x = -4, ker se eniški komplement tvori tako, da vzamemo pozitivno število in negiramo vse njegove bite. Tako bi bil x = -3, če bi uporabljali eniški komplement (~x). Ker pa se namesto eniškega uporablja dvojiški, to je '~x + 1', nismo pa prišteli enice, je to -4.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: hruske ()

Quikee ::

Pomoje lahko mas vecopravilen OS brez sinhronizacije.... zakaj pa tudi ne .. vsako opravilo je neodvisno od drugega torej je sinhronizacija nepomembna.

Ne more pa bit vecopravilen OS ce nima casovnika (ce ni casovnika ne mores prekinjevat opravilo v dolocenih casovnih presledkih).. in prekinitev (nujno potrebno.. ce se opravilo ne mora prekiniti OS ne mora biti vecopravilen). Prav tako si ne predstavljam vecopravilnega OS brez razvrscevalnika opravil (tudi ce se opravila dodeljujejo po FIFO je razvrscevalnik prisoten ceprav primitiven).

hruske ::

Ubistvu je res 1B bolj logično, saj OS ne more bit večopravilni brez razvrščevalnika opravil, lahko pa programiraš tako, da se ne dotikaš pomnilnika tujega programa.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator

Myth ::

Če se ne motim je razvrščevelnik že v "enoopravilnem OS-u". Tako da potrebuješ le še prekinitve. ;)

edit: malce sn bil zmeden
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Myth ()

Quikee ::

hruske: Sej mogoce je vec odgovorov pravilnih. =)
Sicer pa razvrscevalnik opravil je prisoten tudi v enoopravilnih OS-ih, kjer recimo opravila razvrsca po SJFS(Shortest Job First Served).. ni pa nujen oz. je lahko FIFO. Pri vecopravilnih OS-ih pa se po navadi vsaj na enem nivoju uporablja RR (Round Robin), za mednivojsko preklapljanje pa prioriteta. RR mislim da je nujen za vecopravilni OS saj se ravno tukaj dogaja preklapljanje med opravili v casovnih intervalih preko prekinitve, ki mu pravimo casovnik. =)

Quikee ::

Mr|ce: Sinhronizacija ni nujna.. zakaj bi bla.. ?
Napises primitiven OS, ki je vecopravilen... naredis, da se izvajata 2 opravili.. eno steje v "neskoncnost" izpisuje na zaslon, drugo pa pise v datoteko abecedo.. obe se izvajata hkrati.. medsebojne sinhronizacije pa ni, ker ni potrebe po njej.

Matevžk ::

U, mater, površno sem prebral. Sem vzel "sinhronizacijo" kot ravno to preklapljanje ... ampak je za to veliko bolj pravilen odgovor B. Sorči 8-)
lp, Matevžk

speed machine ::

Glede teh vprašanj nam je že profesor pravu, kako ga včasih serjejo v Ljubljani ti sestavljalci. Eno leto je celo dosegel, da so vsem moralil priznati pravilno 6 odgovorov pri računalništvu (ne glede ali je reševal nalogo ali ne), zato ker primeri preprosto niso bili rešljivi.

Letos pa če se ne motim, bo mel Maribor prek sestavljanje vprašanj. No kako bo pa to zgledalo, bomo pa tako v četrtek videli.

P.S.: zaradi tega profesorja, so tudi pole za računalništvo edine dvojezične pole za maturo v Sloveniji (torej pisane v C-ju in v Pascalu). Samo to je že druga zgodba.:D
//

Matevžk ::

Naša prfoksa se pa ful krega, ker idiot uči v SŠ/GIM jezik C :D Meni je pa vseeno ... oziroma bi raje, da bi se učili C-ja, ker sem Pascal že ob prihodu v Gim kar precej obvladal ...

Aja, Mr|ce, razvrščevalnika opravil v enoopravilnem OS-u ni. Tisti programi, ki "tečejo" v ozadju, so samo "strežni" programi za prekinitve - OS jih pokliče kot bi bil to eden njegovih podprogramov. Če se tak "podprogram" med delovanjem obesi, računalnik pač visi, ker čaka ukaz RTS ali kaj podobnega (vrnitev iz subrutine ali prekinitvenega strežnega programa).
lp, Matevžk

al3s ::

No še eno vprašanje(ni zadnje):

1.Pascal:--- --------------------------------------------------C++:
procedure abc(var a:integer;b:integer);------------------void abc( int *a, int b);

V glavnem programu sta deklarirani celoštevilčni spremenljivki a in b. Kateri klic
podprograma abc je NAPAČEN?

Pascal:-------------------------- C++
A abc(b,a);---------------------A abc(&b,a);
B abc(a,a);---------------------B abc(&a,a);
C abc(a,1);---------------------C abc(&a,1);
D abc(1,1);---------------------D abc(1,1);
E abc(a,b);---------------------E abc(&a,b);

Črtice so samo zato ker, mi presledki ne primejo ker je text skopiran iz pdf-ja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: al3s ()

Matevžk ::

Jao,bemti. Sem natipkal dooolg odgovor, pa se mi je zbrisal. Odgovor D. Zdaj se mi pa ne da še enkrat tipkat. Če ne razumeš zakaj, ti bodo morda drugi razložili, ali pa ti bom jaz kasneje. Mimogrede reši še tole (se zelo pogosto pojavi):

var a: integer;
procedure abc(a: integer);
var i: integer;
begin
for i := 1 to 100 do
a := a * 2 + trunc(sqrt(a));
end;
begin
a := 1;
abc(a);
writeln(a);
end.

Kaj izpiše zgornji program?
lp, Matevžk

al3s ::

Matevzk: Kaj maš kodo tudi v C++?
Sem hotu še eno nalogo dat samo je problem, ker mi kodo označuje kot neke neveljavne HTML oznake.
Pa dej mi prosim povej katere učbenike uporabljate?

Matevžk ::

Aja, sorry, učbenikov ne uporabljamo. Arhitekturo smo jemal s skript nekega prfoksa, ostalo pa ... iz prfoksine glave (pa js sm kdaj mal pomagov:D).
Tale prevod v C bo bolj bogi, ker ne znam dobr C-ja.

int a;
int abc (int *a) {
int i;
for (i = 1; i++; i<100) {
a = a * 2 + nevemkaterasolataše(a), ...;
}
}
int main (...) {
a = 1;
abc (a);
printf('%d', a); &lt== saj se tako izpiše a, ane?
}

No, to bi bil prevod.
lp, Matevžk

Gundolf ::

Ja v Cju si zasral program. V pascalu izpiše 1, v tvojem Cju pa ne.
int a;
void abc (int a) { // tule si imel napako
   int i;
   for (i = 1; i++; i<100) {
      a = a * 2 + floor(sqrt(a));   // trunc v pascalu zaokroži navzdol, right?
   }
}

int main () {
   a = 1;
   abc (a);
   printf('%d', a);
}

Če boste pisali še veliko kode jo lahko zaprete med taga [ st.koda ] ali [ st.koda c ] in [ /st.koda ] ali [ /st.koda c ] (brez presledkov po oklepaju in pred zaklepajem).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Gundolf ()

Matevžk ::

Jao, nisem bil ravno zbran, pa sem prav razmišljal, kako se v C-ju nadomesti paskalski var ... ko bi pa v resnici moralo biti brez njega :D
Hvala za tisti tag glede kode; se mi je zdelo, da mora bit kkšna fora ...
lp, Matevžk

St@jler ::

eh ne se sekirat glede tega računalništva. K je državn povprečje tolk slab da skor ne morš da ne nardiš. Sicer pa tud jst (mi) k smo se to 4 leta učil, smo poj neki na random obkrožval...pa je useen blo 4 :D

Tko da pomojem lohk bl u izi uzameš...

al3s ::

Kaj sta dve poli ali ena?

al3s ::

C++:

Kakšen je niz x po izvedbi naslednjega programa?

char y[256]="Maturitetna naloga";
char x[256];
void main()
{
for (int i=0; i < 3 ; i++) {
x[i]=y[i];
}
strcat(x,"tbravo");
i=strlen(x);
cout < < x;
for (int j=7;j < strlen (y) ; j ++) {
if (y[j]==' ') {
j++;
}
x[i]=y[j];
i++;
}
x[i]='\0';
clrscr();
cout < < x;
}

A Matbravotetnanaloga.
B Mattbravoetnanaloga.
C Mattebravotnanaloga.
D Mabravottetnanaloga.
E Maturitetnanaloga.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: al3s ()

neoto ::

B ?

BigWhale ::

Tistega, ki je pisal program, ki ga je sem zalimal Ales, bi bilo treba kastrirat. Sploh zato, ker je to naloga iz C++. Sort of C++.

;>

Matevžk ::

Mnja, se ne spoznam na C, tok da ne bom reševal te naloge ... s C++om je pa tako ...
Naloge se večalmn pišejo v Pascalu in prevajajo v C, kolkor vem. Očitno so tukaj vsi veseli napisali nalogo (v znanje Pascala pa spada tudi obvladovanje funkcij za delo z nizi), potem so se pa znašli v zagati pri "prevajanju" :D
lp, Matevžk

al3s ::

4. Žeton v omrežju omogoča, da:

A vsaka postaja »ve«, kdaj lahko odda paket, kdaj pa ga lahko le sprejme;
B nekatere postaje pridejo na vrsto pogosteje, kakor druge, ker imajo žeton;
C je delovanje omrežja laže razumljivo uporabniku;
D omrežje ni nikoli preobremenjeno zaradi velikega prometa;
E paket poteka vedno v istem zaporedju med postajami.

3. Prednosti fizicne topologije zvezde so:
(vsi pravilni odgovori - 2 tocki, en pravilen ali dva odgovora - 1 tocka, že en nepravilen odgovor - O tock)

A ena tocka porušitve;
B vecja propustnost od drugih topologij;
C manjša dolžina fizicnih vodov;
D enostavnejši nadzor in upravljanje omrežja od drugih topologij;
E lažje lociranje mesta napake.

3. Za dodeljevanje prostora na sekundarnem pomnilniku skrbi:

K razvrščevalnik opravil;
L prevajalnik;
M uporabnik z uporabo ukazov za odpiranje datotek;
N aparaturna oprema krmilnika sekundarnega pomnilnika;
O operacijski sistem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: al3s ()

Matevžk ::

4A. Čeprav bi bil loh tud E, sam se bl nagibam k A.

3BE. Če prav razumem, kaj je že ta topologija (upam, da je to to, da imaš na sredi recimo switch, potem pa je do vsake kište en kabel)... A je bolj slabost kot prednost. C - ni res, če bi kabel napeljali v eni liniji (kot pri koaksialcu), bi bilo kabla manj.

3E. Mnja, v bistvu datotečni sistem, ki je del OS-a ... Sej je sekundarni pomnilnik disk ipd., ane? :))
lp, Matevžk

Primoz ::

aleševa naloga nima definiranega rezultat.

Nihče ne ve, da ima neinicializiran del niza pri strcat(x,"tbravo"); vrednost 0. Morda je bilo na tisti lokaciji kaj zanimivega.

Morda tole celo ne dela (če prvih 250 znakov nima vrednosti 0).
There can be no real freedom without the freedom to fail.

roksy ::

Al3s nisi edini! Tudi meni je to peti predmet. Hodil sem na SERŠ v MB. Ko sva si s sošolcem izbrala računalništvo, prfoksi sploh niso vedli kaj je treba znat, kaj šele da bi namma dali kakštno polo. Zato se mi niti sanja ne, kako bo potekal izpit.
Prosim da mi pomagaš in mi pošlješ vsak kako polona roky_r@email.si , da vidim kaj si morem še pogledat!

LP!

Dejcc ::

Zivjo

Ja jutr bo dan ja... matura iz računalništva.

Kolk izmed vs bo jutr na maturi izmed Pascala in C-ja izbral pascal?

No jest ga bom pa me zanima ce je ksn tak tukej k bi mi lahk sam na hitr neki razložu k sm se dons začeu učit:8)

seaclam ::

Evo še eno vprašnje z strani mene po dveh letih :). Naj povem da delam to kot peti predmet in da linux-ov sploh nismo obravnavali. Tako da tukaj imam en vprašnje:

3. V operacijskem sistemu Linux se prijavite kot Uporabnik1. Ali lahko pregledujete domači
imenik uporabnika Uporabnik2?
(2 točki)
A Lahko, če so dovolilnice za imenik naslednje:
drwx --x --x 4 Uporabnik2 group2 512 jul31 11:05 up2/
B Uporabnik Uporabnik1 ne more pregledovati domačega imenika uporabnika Uporabnik2.
C Lahko, če so dovolilnice za imenik naslednje:
drwx r-x r-x 4 Uporabnik2 group2 512 jul31 11:05 up2/
D Uporabnik, ki je prijavljen kot Uporabnik1, lahko vedno pregleduje imenik uporabnika
Uporabnik2, nikakor pa ne more izvajati datotek na tem imeniku.
E Uporabnik Uporabnik1 lahko vedno pregleduje imenik uporabnika Uporabnik2, nikakor pa
ne more brisati datotek na tem imeniku.

Quikee ::

C

ERGY ::

Z katere sole ste ?

BCSman ::

A obstaja kaka knjiga tipa "računalništvo na maturi" od koder se lahko vse skupaj naučiš? Ker mam prihodnje leto to n a maturi.

seaclam ::

Evo čez dva dni je matura iz računalništva :(. Zato mam še kar veliko vprašanj:

1. Posamezni deli mikrokrmilnika so med seboj povezani z vodili. Glede na funkcijo signalov,
ki se prenašajo po vodilih, ločimo naslednja vodila:
A naslovno, podatkovno in notranje vodilo;
B naslovno, notranje in zunanje vodilo;
C podatkovno, krmilno in zunanje vodilo;
D podatkovno, naslovno in krmilno vodilo;
E vhodno, izhodno in podatkovno vodilo.

2. Sklad obravnavamo kot podatkovno strukturo s pristopno metodo LIFO (last in first out).
V katerih primerih za uporabo sklada v izvorni kodi programa ne potrebujemo posebnih
ukazov?
A Ob servisiranju prekinitvenih zahtev in klicih podprogramov.
B Ob nastopu prekinitve.
C Ob obdelavi podatkov v inverzni smeri.
D Ob ponovni postavitvi sistema ob mehkem resetiranju.
E Za uporabo sklada v programu vedno potrebujemo dodatne ukaze.

3. Vhodno/izhodne naprave lahko na računalniški sistem priključimo na več načinov. Katere
so značilnosti priklopa vhodno/izhodnih naprav prek pomnilniško preslikanega vhoda in
izhoda?
A Registri krmilnikov V/I naprav so v posebnem naslovnem prostoru, CPE teh lokacij ne vidi,
posebni vhodno/izhodni ukazi niso potrebni.
B Registri krmilnikov V/I naprav so v posebnem naslovnem prostoru, CPE jih vidi kot druge
pomnilniške lokacije, potrebni so posebni vhodno/izhodni ukazi.
C Registri krmilnikov V/I naprav so v pomnilniškem naslovnem prostoru, CPE teh lokacij ne
vidi, potrebni so posebni vhodno/izhodni ukazi.
D Registri krmilnikov V/I naprav so v pomnilniškem naslovnem prostoru, CPE jih vidi kot
druge pomnilniške lokacije, posebni vhodno/izhodni ukazi niso potrebni.
E Nobeden od odgovorov A, B, C in D ne opisuje značilnosti priklopa vhodno/izhodnih naprav
prek pomnilniško preslikanega vhoda in izhoda.

4. Dvojiški komplement 8-bitnega števila z vrednostjo 4 je v dvojiškem sestavu:
A 11111011
B -00000100
C 11111100
D -00000011
E 00000110

5. Želimo napisati podprogram, ki vrne peto potenco števila n. Obkrožite VSE ustrezne glave
podprograma:
(vsi pravilni odgovori 2 točki, en pravilen odgovor 1 točka, že en nepravilen odgovor 0 točk)
Pascal:
A procedure peta_potenca(var n,rezultat : integer);
B procedure peta_potenca(n,rezultat : integer);
C function peta_potenca(n : integer) : integer;
D function peta_potenca(var n : integer; rezultat : integer);
E procedure peta_potenca(n : integer; rezultat : integer);
C:
A void peta_potenca(int *n, int *rezultat);
B void peta_potenca(int n, int rezultat);
C int peta_potenca(int n);
D void peta potenca(int *n, *rezultat);
E void peta_potenca(int n, rezultat);

6. Obkrožite pravilno trditev.
A Tabela je enostaven, osnoven pascalski oziroma C podatkovni element. Elemente tabele
enostavno vpisujemo in izpisujemo.
B Tabela je sestavljena, homogena podatkovna struktura, ki jo inicializiramo s stavkom
Pascal: tabela:=[3,5,12,8]; C: tabela=[3,5,12,8];
C Tabela je sestavljena nehomogena podatkovna struktura. Do elementov tabele dostopamo
prek indeksa posameznega elementa.
D Tabela je homogena podatkovna struktura. Element tabele je lahko poljubnega enostavnega
ali predhodno definiranega podatkovnega tipa.
E Tabela je nehomogena sestavljena podatkovna struktura. Zanjo je značilno, da njeni
podatkovni elementi ohranjajo vse svoje osnovne lastnosti.

7. Naštejte vsaj 3 funkcije orodij za računalniško podprto programsko inženirstvo (CASE):

8. Kaj sestavlja opis datoteke v datotečnem seznamu? Naštejte vsaj tri elemente opisa.

9. Katere gradnike diagramov toka podatkov (DTP) opišemo v podatkovnem slovarju?

Ta vprašanja so iz mature 2005. Za konec ima še ti vprašanji.
10. Kaj je minispecifikacije z odločitvenim drevesom, primer z določitveno tabelo sem našel na netu.

11.Katere spremenljivke so homogene in katere ne ter katere so navadne spremenljivke?

seaclam ::

7. In this narrower range, CASE applied, for instance, to a database software product, might normally involve:

* Modelling business / real world processes and data flow
* Development of data models in the form of entity-relationship diagrams
* Development of process and function descriptions
* Production of database creation SQL and stored procedures

sherman ::

1. D
2. A
3. D
4. C
5. A, C
6. D

seaclam ::

hvala za odgovore :) upam da bo šlo v soboto jaz mam samo edini problem da programiram v c++ in mi določene stvari v c sploh niso znane. Na srečo lahko vsaj odgovore pišem c++.

seaclam ::

jeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee naredo sem s tri :), pa sem mel to kot 5 predmet :P


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

c++ vaja

Oddelek: Programiranje
6900 (633) 66speeder66
»

Kalkulator

Oddelek: Programiranje
111326 (1093) lebdim
»

C# (strani: 1 2 )

Oddelek: Programiranje
9712102 (8937) Ericssony
»

Java Objekti

Oddelek: Programiranje
102262 (1956) Mavrik
»

[JAVA] branje iz datoteke

Oddelek: Programiranje
242413 (2048) Bela01

Več podobnih tem