Zgodovina help

Heh. Pa sej to vse pise v ucbeniku. Samo poglavje o srednjem veku si moras prebrat.

ja sj jst sm glih zarad tega spraseval.. namrec dans smo pisal test in ponavadi velik iz matur pobere vprasanj..
sam danes pa ni.. tko, da..

Mislim, da počasi prihaja čas, ko bo moral biti relevanten odgovor za prfokse tudi http://fuckinggoogleit.com/

Odgovore izlušči iz tegale posta:

ŽIVLJENJE V SREDNJEVEŠKIH MESTIH
- imela so 1000-2000 prebivalcev
- v 13. in 14. stol. so imela mesta London, Milano in Benetke že 50-80000 prebivalcev
- meščani so imeli na podeželju posesti, njive,... v mestu pa samo vrtove
- statuti so sankcionirali nezaželjene pojave
- v mestih je vladala velika umazanija, po ulicah so se sprehajale živali... zaradi tega je prihajalo do veliko bolezni in epidemij
- 1384 - kuga, minimizirala evropsko prebivalstvo
- cerkev in mestna hiša sta bila center mesta
- meščanska hiša – več denarja, boljši življenjski pogoji-> bogate zidane, revne lesene. Imele so majhna okna iz kože ali pergamenta, steklo je bilo že luksus, mesta so bila osvetljena z baklami
- veliko je bilo požarov, tako je mesto na prvo mesto postavljalo varnost in obrambo - v ta namen so postavili mestno obzidje s stolpi, da je kljubovalo napadom ali obleganju vojske. Mesto je imelo posamezne mestne četrti, ki so varovale svoj del obzidja (četrni poveljnik, mestna straža na obzidju,...) vsak meščan je moral prispevati davek glede na glavo v hiši, glede na dimnik...

SREDNJEVEŠKA KOLONIZACIJA
- Evropa 5 - 10. stol. - preseljevanje ljudstev, uničenje kulturno bogatih mest - prehod na naturalno gospodarstvo - obrt in trgovina upadeta in zemlja postane edino plačilno sredstvo - fevd - ALOD - zemlja je bila razdeljena, ni bilo zemlje brez fevdalnega gospoda
- 4/5 Evrope je bil v 10.stol. gozd
- preseljevanja se končajo, ko se prebivalstvo umiri in se ne boji več roparskih pohodov
- ljudje se naseljujejo strnjeno na določenem ozemlju
- okrog leta 1000 je bilo v Evropi 30-35 milijonov ljudi
- ponovni zagon trgovine, vzpostavlja se spet blagovno denarno gospodarstvo
- do sredine 14. stol. se je prebivalstvo povečalo na 70-75 mil. ljudi, vendar se pojavi l. 1384 kuga in tako tretjina prebivalstva pomre
- vpliv cerkve - naj bo toliko otrok, kolikor jih bog da
- človeštvo se tako pomiri in prav tako se izboljša splošna atmosfera, prebivalstvo se poveča

-VEč TIPOV KOLONIZACIJE
>notranja in zunanja
>nižinska in višinska
>agrarna, poklicna in strukturna

- agrarna - širjenje življenjskega prostora, sekanje gozda, v interesu fevdalcev - z novimi ozemlji pridobivajo več zemlje in tako več dajatev, zato nagovarjajo podložnike, da si širijo ozemlje

- notranja - širjenje ozemlja, pridobivanje zemlje znotraj posestva - krčenje gozdov, izsuševanje močvirij

- poklicna - nagovarjanje podložnikov, naj izven zemljiškega gospostva, vendar v bližini ustanavljajo mesta, s stališča poklica, tudi zunanja
> Sasi so ustanavljali rudarska naselja in območja po Evropi, naselili so se v Transilvaniji

- strukturna - 11.stol. - normanski vojskovodja Viljem Osvajalec - naselijo se v Normandiji (Fra), v 11, stoletju pa jih Viljem Osvajalec povede v Veliko Britanijo, ki jo osvoji, s sabo pa vzame tudi viteze in jih tam naseli. Uporabi jih pri vodenju VB - spreminjanje STRUKTURE prebivalstva, je tudi zunanja

- notranja - znotraj zemljiškega gospostva, zunanja - vse ostalo, lahko je miroljubna (Sasi so Srbe učili rudarstva) ali nasilna (Viljem Osvajalec)

- 1000-1500 - naseljevanje, preseljevanje, izseljevanje, razseljevanje -> migracije

NEMšKI VITESKI RED
- dediščina križarskih vojn
- naselijo se v Prusiji
- zaradi vojaških spretnosti so jih fevdalci najemali za osvajanje ozemlja (vojvode Mazovijski so jih najeli, da so v 13. stol. iztrebili okoliško prebivalstvo
- POLJSKO-LITOVSKA ZVEZA ustavi nemški viteški red
-> bitka pri Tannenbergu 1410, poraz N-V reda
-> dokončno jih pokorijo z bitko pri Torunu 1466, s tem je konec nemškega viteškega reda in s tem tudi njegovega osvajanja

- potekalo je naseljevanje ob reki Pad, v Toskano, Flandrijo...
- NIzozemci so poskušali pridobivati zemljo z odrivanjem morja - POLDERJI

- nižinska kolonizacija - naseljevanje v nižinah, kjer je življenje lažje. Ko je zmanjkalo zemlje v nižinah, so se ljudje naseljevali v višje predele - višinska ali rovtarska kolonizacija
- tako je bila višina dajatev odvisna od kvalitete zemlje, višine dajatev so bile zapisane v URBARJIH
-> v pridelkih - velika (žito) in mala (vse ostalo)
-> v zvezi z javno upravo - desetina - dajatev cerkvi, v denarju, pridelkih
-> služnost - tlaka
- izmerjena (točno določena količina dela, ki jo je moral tlačan opraviti)
- neizmerjena - extra tlaka, fevdalec je lahko kadarkoli poklical podložnika, kadar ga je potreboval

- POSLEDICE - spremembe v kmetijski tehniki
- 3 letno kolobarjenje - ponekod že v 9. stol., kasneje pa se uveljavi v 10. stol. Prevladuje do 18. stol., do Marije Terezije in Franca Jožefa. pred 3-letnim kolobarjenjem je obstajalo 2-letno (eno leto ena kultura, drugo leto druga)
- uporaba pluga - lesenega in železnega -> večji hektarski donos zemlje, vendar še ni bilo gnojenja
- HUBA, GRUNT, KMETIJA - dominikalna, gosposka zemlja - fevdalci so jo krčili in razdeljevali na podložniške kmetije - motivirali kmete, da so ustanavljali novo zemljo, seveda so fevdalci od tega dobili dajatve -> je podložniška kmetija, na kateri naj bi preživela ena družina

- ZAKUPNO PRAVO - fevdalci so podeljevali zemljo v začasni ali dedni zakup - kmetje so dobili zemljo v uporabo in plačevali dajatve, večinoma so delali na tej zemlji do smrti, po smrti pa so njihovi nasledniki delali naprej. Kmete so velikokrat, še zlasti pa v krizi fevdalizma, z zemlje pregnali, kmet je vseeno imel popolno lastniško pravico do kmetije, dedovalo se je naprej

- KUPNO PRAVO - kmet je kupil zemljo
- včasih so kmetje imeli presežke in so jih prodajali

- z oblikovanjem hub se oblikuje enoten podložniški razred -> vsi hlapci in polsvobodnjaki se uvrstijo v enoten podložniški razred
- nastajajo številna mesta - večanje poljedeljskih presežkov - kolonizacija in s tem posredno vpliv na ustanavljanje sejmov, trgov, tržišč, mest,...
- laični fevdalci in duhovščina je kar tekmovala med seboj, kdo bo ustanovil več mest, saj so se zavedali, da s tem večajo vrednost svojih posesti
- fevdalec je tako imel dva motiva –
1. da bi mu podložniki obdelali čimveč zemlje
2. da bi ustanovil čimveč mest in s tem povečal vrednost svoje zemlje
- samo v Angliji in v Walesu je bilo med leti 1066 in 1190 ustanovljenih več kot 100 mest
- tudi v Franciji, Flandriji in na ozemlju Rimsko - nemškega cesarstva so bili vladarji in veliki fevdalci zelo podjetni pri ustanavljanju novih mest - utrjali so oblast

KOLONIZACIJA NA SLOLVENSKEM
- germanizacija - pri nas, tudi v Makedoniji
- prvo večje naseljevanje agrarnega prebivalstva je bilo v 1. polovici 9.stol., ko Franki pokorijo Obre
- področje Obdonavja, Panonije-tudi slovenskih prebivalcev v Panonijo, V Alpe
- glavni vali naseljevanja - iskanje novih naselitvenih možnosti
- Frankovska oblast je podpirala kolonizacijo iz gospodarskih razlogov, vendar so jo zavrli Madžari
- tako poteka 1. faza od 5. do 10. stol. Zanjo je značilno naseljevanje v V Alpah in politično dogajanje v Frankovski državi
- 2. faza - 10 - 12. stol. - zunanja kolonizacija - germanizacija povzroči spremembo etnične sestave prebivalstva v V Alpah
- najprej naselijo doline in nižinska področja, naselijo se strnjeno v že obstoječa slovenska naselja - nastanek jezikovnih otokov, ki so bili prej ali slej zapisani slovanizaciji -> Germani se poslovanijo. Za to je značilno predvsem območje med Soškim poljem, med Kranjem in Škofjo Loko.
- 3. faza - 13. in 14. stol. - notranja kolonizacija - prevladuje domače slovensko prebivalstvo
- višinska k. - ravninski predeli so bili že izčrpani in tako so morali ljudje s krčenjem gozda pridobivati nova ozemlja - naselitev v višje pokrajine, nosilec je bil fevdalni gospod
- stalna naselja so se pomaknila nad 1000 m, iz tega izhajajo tudi imena krajev - Rovt, Novice, Novaki,... Zaradi svoje višinske lege so bili kraji deležni nekaterih ugodnosti
- 13. stol. - naseljevanje Nemcev se je v velikem delu Slovenije ustavilo, izjema so nekatere naselitve, ki so rezultat načrtnega naseljevanja na neobljudena ozemlja. Zgornja dolina reke Bače, zgornja dolina Selške Sore, Kanalska dolina, Kočevski gozd (Kočevarji)
- posledice - do konca 15. stol. se je slovenska etnična meja na J ustavila
- veliko zemlje je bilo že porabljene
- se že pojavljajo strnjena območja Nemcev - jezikovni otoki
- oblikovanje etnične meje; do 15. stol. se je pomikala proti J. Ustavi se tam, kjer je danes (stabilna); do 19. stol. se določeni pomiki

- na S zajema - Ziljsko dolino, od Šmohorja do Beljaka, Celovško kotlino do Osovskega jezera, Šentjursko goro, še S rob Gosposvetskega polja, Štalensko goro in Svinjo planino, dolino reke Meže in J rob Labodske doline. Nato se je vzpela na Golico , se približuje Štajerski, ki jo razdeli na grebenu Kozjaku in S podnožje Slovenskih goric

- Z meja - od Tržaškega zaliva do Karnijskih Alp, nato se ustavi na črti, ki pušča Kras in hribovito ozemlje na slovenski strani, Furlansko dolino pa pušča na italijanski, romanski strani

- slovenske naselbine v dolini reke Bele so se romanizirale, pokrajina Rezija (jez. otok)je bila odrezana od koroške Slovenije - od matičnega jezikovnega in narodnostnega območja

- Slovensko - ogrska meja - od Monoštra mimo dolnje Lendave do reke Mure. Od reke Mure do Snežnika. Na tem področju Slovenija meji na Hrvaško - meja se oblikuje z mejami zemljiških gospostev

- sredi 15. stol. se je deželi Kranjski priključila Slovenska marka z Metliko
- v 16. stol. se je iz slovenskega etničnega ozemlja izločil Žužemberak

- S Istra - Slovence od Hrvatov loči črta od Snežnika na V do Dragonje na Z
- znotraj etničnih meja je živelo prebivalstvo na 24.000 km2. Prevladuje kmečko prebivalstvo, precej je priseljenih tujcev (ITA, NEM,... - privilegirano prebivalstvo)

FEVDALNA ANARHIJA IN PROCES CENTRALIZACIJE V EVROPI
- konec 11. stol. se pojavi velika fevdalna anarhija, zemlja je bila razdeljena med številne fevdalce in zgodilo se je, da so imeli fevdalci več zemlje kot vladar
- v Z delu Frankovske države imajo kralji samo še posesti med Seno in Loaro, ostalo posedujejo fevdalci =>fevdalna piramida se podre, tako kralj nima več nadzora in oblasti nad fevdalci
- evropski monarhi - kralji se bojujejo proti temu pojavu, ker bi si radi povrnili izgubljeno oblast - s CENTRALIZACIJO, vendar mnogo kje to ne uspe
- cilji - ponovna vzpostavitev starega stanja, oblasti in nadzora nad fevdalci, hoteli so pripraviti fevdalce do tega, da bi jih podprli - rabijo denar, močno najemniško vojsko, uradništvo in pravni red
- če hočejo centralizirati oblast, morajo sodelovati s fevdalci - formiranje državnih oz. deželnih stanov - plemstvo, duhovščina in tretji stan - vladar mora s fevdalci najti neki konsenz, morajo imeti občutek, da soodločajo pri vladanju
-močna fevdalna oblast se najprej vzpostavi v Angliji in na Siciliji
- v Angliji je močno centralizirano oblast uvedel Viljem Osvajalec (Norman), deželo je razdelil na grofije
- na Siciliji so imeli normanskega vladarja, obdržali so pridobitve svojih bizantinskih in muslimanskih predhodnikov - močna davčni in uradniški urad => v začetku 13. stol. je bila Sicilija najmočnejša centralizirana enota v Evropi
- Pirenejski polotok - določeni centralizirani deli - Castillia (rekonkvista), V del (Aragonska dinastija), Katalonija in Valencia
- okrepi se tudi vladarjeva oblast na Portugalskem in v Navarri
- v Franciji proces centralizacije poteka postopno - v 9. in 10. se okrepi fevdalna anarhija, šele na prehodu iz 12. v 13. stol. so začeli kralji ta proces premagovati
- angleški kralji so bili francoski vazali na velikem ozemlju Francije