Sir, sir, kje je sir?
vir: BoeingKot vhod mreža nevronov dobi horizontalni in vertikalni premik, na podlagi katerega se prožijo signali za premikanje telesa. Ti se prevedejo v premike palice (s to spreminjamo vpadni kot in vrtenje okoli vzdolžne osi) in jih lahko strnemo v tri področja, levo-desno, naprej-nazaj in odklon. V tem pogledu je vse skupaj resda precej podobno klasičnim avtopilotom, nikar pa ne pozabimo, da ta pristop na relativno preprost način odpira pot do bistveno bolj napredne sposobnosti učenja in razpozanvanja vzorcev.
A podganopilot niti ni glavn cilj raziskav. Je samo eden izmed načinov priklopa možganov na telo. Vse le zato, da bi lahko opazovali interakcije med nevroni. Žal so rezultati na tem področju precej manj v nebo vpijoči. Največji zaviralni element je prenizka ločljivost opazovanja. Trenutni optični bralniki MRI nam tako lahko pokažejo le proženje skupkov (več miljonov) nevronov, za dokončno razumevanje delovanja možganov, pa se po vsej verjetnosti moramo spustiti na nivo posameznih nevronov.
Iz tega enostavno izhaja, da nima več smisla, ker pobijanje drugih zveri ni več izziv, je prelahko*. Torej... pobijajmo se med sabo. Pa nam gre zadnje čase slabo. Kar množimo se. 
