Zakaj otroci?

Zanima me, zakaj se pari določajo, da bodo imeli otroke. Mene otroci sicer fascinirajo, vendar me nikoli ni mikalo, da bi imela svoje. Enostavno se mi zdi, da to ni, kot bi se odločil za nakup lončnice. Zakaj gredo nekateri vseeno mimo tega in v težave vzgajanja otroka?

V tej temi bi izključila tiste primere, ko ženska zanosi "ponesreči" in se ne odloči za splav.

Nekaterim so otroci pač veselje in sreča in tako naprej. Če si bila ti tako vzgojena da so otroci kakšno breme in težava mi je žal zate, če ti pa samo ni do njih si pa ena od ljudi, kateri bolje da nimajo otrok. Pač nekaterim je veselje imeti otroka ali njih več.

Dr.J - a tisti, ki nam froci pač ne pomenijo opcije v življenju pa nismo normalni? Daj se zresnit, vsak ma pač izbiro, kako bo živel. In če to pomeni, da se ne bomo razmnoževali, je to pač naša odločitev. Kaj je tu nenormalnega?

Mogoce pa ni zadovoljen s svojim life-om in je zalosten zakaj sta se odlocila tako?

Okej, še moje mnenje.

Razlika med tistimi, ki "imajo" otroke in tistimi, ki se o njih odločajo, je pomoje bolj navidezna. Glede na to, da si tudi ti, Nadezhda, vpletena v precej dolgotrajen študij, verjetno razumeš, da si preprosto ne moreš privoščit "zdajle" imet otroka, ampak recimo šele čez deset let. Jaz razlike med spontano in premišljeno odločitvijo ne bi primerjal z nakupovanjem lončnice, ker se mi zdi precej žaljivo tako označevat ljudi, ki se pred odločitvijo posvetijo tehtnemu premisleku; v bistvu (glej naslednji odstavek) se mi zdi, da so taki pari precej sposobnejši/zreli starši. Je pa res, da izpade manj pravljično in bolj "taktizirano".

V bistvu pa take ljudi še bolj razumem. "Zakaj otroka?" -- tudi zato, ker ljudje pogrešajo otroka v sebi. Otroštvo je čas nedolžnosti, nepremišljenosti, neubranljivosti, ki jo odrasli tako zelo pogrešamo in se ji poskušamo včasih tudi sami nazaj približati. Že po sami naravi in našem notranjem narcisizmu je zapeljivo; če pa tega ne uspemo doseči v sebi, smo nujno pritegnjeni k tistim, ki so taki že po svoji naravi: "večnim otrokom" in -- otrokom. (S tem ne želim zapostavit pomena "materinske ljubezni", ampak predvsem osvetlit drug, bolj egoističen pogled). In tako, se mi zdi, ravnajo tisti "spontani", "pravljični pari".

Stvari v razmerjih realnega sveta niso take, da bi kar "padle skupaj, če je tako usojeno". Taktiziranje (ki mi ga tvoj cenjeni fant in kolega sicer rad očita), je nepogrešljivo.

3 bistvene naloge v življenu so: Jesti, se razmnoževati in biti pojeden.

Predvsem pod to drugo spadajo otroci

Takole pošrek.

Jz bi si upal trditi, da ljudje hočemo imeti potomce iz čisto evolucijskih vzrokov in nagibov po preživetju. Verjetno nam zaradi tega spolni odnosi predstavljajo užitek.

(Ironično je tudi evolucija, sicer malo drugačna, kriva za nastanek kondomov.) :>

Tak evolucijski zapis pa je moč prepisati s socializacijo.

Dopuščam drugačna mnenja.

:)

kaj pa če ni materialnih možnosti za otroka?

ali pa da ni urejenih razmer v paru?

ali pa da par ne čuti potrebe po otroku?

heh, nimajo vsi otrok - tudi v naravi je tako
neketeri imajo
nekateri nimajo

Moje mnenje je torej taksno:

Otroci so velika skrb, nadloga, posvetiti jim moras veliko casa (ce jim ga ne, si po mojem mnenju slab stars in ze po defaultu nesposoben vzgojiti taksno licinko v cloveka), derejo se (mene od otroskega dretja bole usesa), serjejo v plenice, in, nenazadnje, zenska jih mora 9 mesecev prenasati v svojem lastnem telesu.

Vemo, da so nekatere pripravljene svoje telo nameniti zato, da bo v njem zrasel otrok. Se pravi, pristanejo na precejsnje tveganje in na prenasanje hudih telesnih muk, da bodo dobile otroka. Torej mora biti otrok res huda zelja.
Ampak zelja zakaj?

a) Zato, ker se tako pac spodobi?
b) Zato, ker jih nekdo drug prisili v to?
c) Ali pa morda zato, ker se jim zde ta bitja tako neverjetno lustkana, srckana in buci buci igracke?
d) Ker bi partnerka rada na otroka ujela partnerja (splav je namrec odlocitev zenske, zato nasprotna moznost odpade)?
e) Ker sta partnerja ze zelo navelicana drug drugega in potrebujeta froca, da bo "prinesel sreco in veselje v njuno zvezo"?

Drugih moznosti pa ne vidim.

In tu slede moje hipoteticne razlage za teh pet opcij:

a) Says who? A pa ne bi morda malo razmislil/a ino ugotovil/a, da pa bi bila morda celo bolj srecen par, ce bi imela cas zase in ga ne bi bilo treba deliti s frocom?

b) Ok, se pravi, da je ovca. Ce zenski/tipu ne pase imeti froca, in ce partnerju uspe prepricati svojega partnerja v nasprotno, potem to ni clovek, ampak cisto navadna ovca na povodcu.

c) Ce clovek mene vprasa, to se ni zadosti velik razlog, da se ustvari froca. Saj, konec koncev, bo iz te "igracke" enkrat nastal clovek! In to hudirjevo slaboten, zafrustriran in dusevnih ran poln clovek. Kajti, ko taksna "igracka" zraste, se zelo pogosto starsem neha zdeti bucibucibucna, in jo lepo zavrzejo v kot. Posledice pa so katastrofalne. Rezultat je clovek, povsem nesposoben za samostojno zivljenje.

d) Tudi to se je pogosto dogajalo, in sicer v mojem otrostvu. Blizu mesta, kjer sem se rodil, je bila letalska baza jugoslovanske narodne armije. Ogromno zensk je takrat na otroka "ujelo" kaksnega letalskega castnika. Ogromno stranskih produktov takih zvez je bilo mojih sosolcev v osnovni ino srednji soli. In kaksni ljudje so to bili? Obupani, prestraseni ino zafrustrirani. Mnogo jih je zivelo samo z materjo samohranilko ali pa pri krusnih starsih. Piloti pa so odleteli.
Ta moznost se mi zdi najhujsa. To je zloraba se nerojenega cloveskega bitja.

e) Potem je bolje, da greta partnerja narazen. Tako ali tako se nikdar vec ne bosta dobro razumela, o svojih tezavah se bosta prepirala v prisotnosti otroka, se zaradi prekomerne zivcnosti znasala se nad njim. In spet je otrok tisti, ki bo, po domace receno, najebal.


In se to: Po mojem mnenju ne bi smel vsakdo imeti otroka. Iz mnozic, ki si zelijo potomstvo, bi morali izbrati samo najprimernejse ljudi, in sicer taksne, ki bi imeli zadosten materialni status (vse prepogosto se dogaja, da si froca privosci par, ki ima denarja komaj zase za hrano, in nato receta:"Bomo ze kako!"), ki bi bili telesno in dusevno zdravi ter sposobni vzgajati otroka, ki ne bi imeli policijske kartoteke, ki ne bi imeli dednih telesnih okvar in ki bi bili zadosti inteligentni in brez pedofilskih fetisev (da ne bi prihajalo do telesnih kazni ter spolnih zlorab).

Jaz nocem imeti otroka. Ne sedaj, ne kasneje. Never ever. Tudi svojemu dekletu ne privoscim, da bi morala v sebi x*9 mesecev v sebi prenasati druga bitja. In ona se s tem popolnoma strinja. Midva se imava lepo sama, samo drug z drugim, brez frocov. In ne prenasava starsev, ki imajo otroke zgolj za igracke in se na ulicah navdusujejo nad dadaisticnimi zvoki, ki jih ti froci povzrocajo.

In se novo opozorilo za na javna mesta:

Starse in skrbnike otrok vljudno naprosamo, da utisajo svoje male posasti in s povzrocanjem hrupa ne motijo ostalih!

...človek, kolk si se raspisal...


Nadezhda, sicer ne vem koliko si stara ampak verjemi da bo tudi tebi začela urca
tiktakat. Lahko upaš samo da ne bo prepozno...

Roflol! Opažam očitne znake mutacije... kaj pa bo z nami, če se še razmnoževali ne bomo več?!

pa itak je ljudi preveč na zemlji
in bomo slej ko prej sami sebe uničl

tako da je s tega stališča čisto nepotrebno množiti se še naprej v takem obsegu kot smo se do sedaj

>Brez zamere Daedalus, ampak si malček čuden tip.

Ni zamere, to vem že precej časa

Hehe, ful ste dobri.
Čakte, ko vas bo enkrat doletel, ko vas bo zgrabu nek čuden občutek nekje pri tridesetih,
pol se bomo spet dobil na tem forumu, hehe

Otroke imamo (upam !) tudi ali predvsem zato, ker jih imamo radi. Vsaj jaz vem, da se sicer za otroka ne bi odločil. Res je, da otrok pomeni popoln obrat v življenju in nič več ni tako, kot je bilo pred otrokom. Ampak, z enim samim nasmehom otroka so poplačane vse tegobe oz. neprijetnosti.

Nikakor pa se mi ne zdi, da je kaj narobe s tistimi, ki se za otroka ne odločijo.

jest bi mel pa vsaj 3 froce... pa moja deklca tud... tak da :)

@Gorezh

Kaj pa človeški nagon? Starševska ljubezen? In dejstvo, da smo živali ter smo z evolucijo pridobili enormno željo po razmnoževanju (če je ne bi, nas danes ne bi bilo)?

Starsevska ljubezen in cloveski nagoni - posledica delovanja hormonov. Jaz ocitno nimam hormonov, ki bi poskrbeli za to, da bi se mi otroci zdeli prisrcni in da bi si jih zelel.

Ko pa ze govorimo o ljubezni...
A ni najhujse, ce si nekdo zeli otroka, ga naredi, potem pa mu le-ta umre za neko neozdravljivo boleznijo?
Starsi bi morali racunati tudi na to, da bodo s tem, ko bodo otroka spravili na svet, le-tega morda obsodili samo na muke...

sej jest tut pr 22 se ne cutim nikakrsne zelje, da bi mel otroke, ampak vseen upam, da jih bom meu oz da ga bom lohk naredu pred 30 letom...
po 30. pa nocem met otrok, ker nocem bit svojim otrokom star fotr.

Jaz se samo poserjem na folk, ki je tko beden, da hoce tko resit zavozeno zvezo pa so pregnili in brez jajc, da bi naredili kar je treba in se tolazijo ,da bo otrok vse porihtal. Skratka sovrazim beden mehkuzen folk, ki se "sprijazni".

To so moroni in na jetra mi gre, da ni nekega splosnega osvescanja glede tega, da so vse studije, psihologi,.. vsi to do konca zavrnili.

Ker mamo zaradi padca natalitete kao prioriteta razmnozevanje. Razmnozevanje zdravih pa odgovornih ljudi ja.
Bednega folka, ki otroke proizvaja zaradi neumnih razlogov pa ne.
Sm mogu mal te jeze sprostit

Ker opazam v druzbi pa nasploh pr vrstnikih, da prvi froce dobivajo ravno najmanj zreli osebki in iz najbolj zavozenih zvez.
Jebes folk, ki se spusca v stvari, ki vodijo v locitve ravno tam okoli 5 leta starosti froca, ko res zacne rabit recimo fotra za pravilen razvoj spolne orientacije ipd,...

Skratka otroke delajte, ko ste s clovekom, ko nimate dvomov pa, ko boste lahko vse lepo prezivljali.

nekateri sploh ne morejo razumeti, da smo ljudje različni

različnost pa prinese različne poglede in različne odločitve

> Ziggga - o tem, kdo taktizira in kdo ne, se ti pogovori s tistimi, ki ti to menda očitajo. Ne uporabljaj me za poštarja, ker imam v življenju višje cilje. Marsikaj se doseže, če se sporočilo direktno preda naslovniku, ne da se ga olepšuje in sporoča preko odposlancev. Naj velja na veke vekov, ker mi gredo tvoja namigovanja že na živce.

Po prebranem celotnem mojem postu se obesiš na zadnji odstavek, ki si ga razložiš popolnoma narobe in nikakor v duhu teme, v kateri se nahaja. Če te vzvišenost navdihuje, prav. Ne pozabi pa ga prebrat v konteksu celotnega mojega sestavka kot odgovora na tvoje vprašanje.

> Otrok je izziv - ali zmoreš ali ne.

Tombola? To se mi zdi pa nadvse neodgovorno.

Ziggga, jah, žal je res, kar je dr.J povedal. Nekako tako, kot vse druge pomembne stvari v življenju - nove službe, šolanje, ... Vsakdo je lahko prepričan v svoj uspeh in zmožnost, ampak vsakemu ne bo uspelo. Seveda imaš prav, da se z mislijo ali zmoreš ali ne ni odgovorno podati v vzgajanje otroka, vseeno pa je načeloma pravilna. Loto je loto, pa tudi če si prepričan, da imaš prave številke.

> Ziggga, jah, žal je res, kar je dr.J povedal. Nekako tako, kot vse druge pomembne stvari v življenju - nove službe, šolanje, ... Vsakdo je lahko prepričan v svoj uspeh in zmožnost, ampak vsakemu ne bo uspelo.

MMMato, ravno zato pa "zagovarjam" načrtovanje. Nam na faksu nonstop strežejo s primerom sodnice, ki od zaključka srednje šole do izvolitve na sodniško mesto čaka cca 11 let nonstop študija; ko je izvoljena in dobi prve zadeve, pa zanosi: ker si šele takrat to lahko privošči. In podoben primer [po študiju] apliciram na Nadezhdo.