Teleinfos 2001

• Primoz Bratanic Sergej Berišaj :: 17. maj 2001

Tudi to leto se je zvrstil. Teleinfos. Menim, da bi moral logo te prireditve biti: "Če že mislite, da slabše ne bi moglo biti, si nas oglejte še enkrat!". Resno. Take polomije, za katero sva morala odšteti 600 tolarjev vsak, še nisem doživel (od lanskega Teleinfosa, se ve). Pa da ne bova začela z grajo, bova šla kar po vrsti, od podjetja do podjetja naprej.

Prireditev

Prireditev se je, kot vsako leto, odvila v Cankarjevem domu. Takoj ko sva prišla v prostor, naju je pozdravila prijazna prodajalka ter od naju zahtevala 600 SIT za študentsko vstopnico, a se je prva težava pojavila že na samem začetku: Gospa prodajalka niso imeli drobiža za vrnitev stotaka, zato so odšli v banko, denar nama je bil pa vrnjen čez pol ure, ko so gospa pridrveli iz banke s šopom tolarskih stotakov. Ampak, pustimo ta nesrečni pripetljaj ter se osredotočimo samo na "dobre ter inovativne" stvari, ki jih je bilo videti na tem sejmu.

Takoj na začetku nas je v avli pozdravil S5.net. Njihova glavna atrakcija je bil avto Mercedes S500, razstavljen pred njihovim prostorom. Ker Sergeju radovednost ni dala miru si je skoraj izpahnil oči ko je skozi odprta vrata pogledal notri in - glej ga zlomka - notri je bil na sprednji sedež pritrjen prenosni računalnik. Ugasnjen, se ve. Po tem, ko je preteklo nekaj časa se nama je celo posvetilo, čemu so s5.netovci dostavili ravno Mercedes S500. Upam, da ste uganili težko teorijo za tem.

Na desni sva zagledala Si.Mobilov tabor ter končno zagledala prvo od dveh svetlih, kaj svetlih, najsvetlejših točk sejma. Zaradi koga ali česa se nama je zdel nakup karte upravičen, porečete? Radi Miše Novak, seveda! Prijetno gospo, ki se je pogovarjala z dvema pripadnikoma Si.Mobila, je Sergio prijazno pobaral, ako se mu lahko za minuto posveti. Prijazno mu je pritrdila ter se nastavila objektivu digitalnega fotoaparata. Večna ti hvala, Miša! Drugače pa pri Si.Mobilu nič presenetljivega, saj promovirajo uvedbo testnega obdobja tehnologije GPRS, ki kani kaj kmalu pricurljati med nas, komercialne potrošnike.

Čisto po golem naključju se je deset metrov naprej, na svojem lanskoletnem mestu, znašel Mobitelov tabor. Ker se za tako veliko podjetje spodobi masivna predstavitev, so si Mobitelovci lastili, kvadraturno gledano, največ prostora. Na začetku nas pričaka terminal, na katerem lahko brkljamo po internetu, a ima eno lepo posebnost. To je bil edini računalnik na sejmu, ki ni bil povezan v lokalno mrežo, temveč je bil na internet povezan preko mobitela. Takoj za terminalom je velik rdeč Mobitelov prostor na sredini zmotil velik ter širok drog, okoli njega je bil položen tepih, na robovih katerega so bila napisana navodila za upravljanje miniaturnega avtomobilčka prek mobitela. Kul, si rečeva, ter brž oddrviva do prijazne hostese ter jo povprašava, kje je strašni avtomobilček, katerega bi lahko upravljala. Seveda je bil pokvarjen. Čudna so pota Mobitelova... Drugače pa, tehnološko gledano, s strani Mobitela nič novega. Bila je le masivna promocija UMTS ter GPRS tehnologij. V nasprotju s lanskoletno prireditvijo, Mobitel na svojem prostoru ni več imel avtomata za pijačo, ki smo ga lahko aktivirali s klicem nanj. Žal...

Pa pojdimo naprej. Naslednji zanimivi tabor je bil "tabor združenih prodajalcev mobilnih telefonov", saj so podjetja Ceti, Avto-Phone ter RAM2 imela svoje produkte razstavljene "pod isto streho". Pametna poteza, saj so fantje pokazali veliko izdelkov v enakih vitrinah, kar je po svoje zelo privlačilo potencialne kupce le-teh gizmov. Hostese žal nisva opazila :).

Tako sva predelala že prvo polovico sejma (prvih 10-15 minut zelo počasne hoje in detajliranega opazovanja okolja ob naju, za nama ter okoli naju). Pot naju je vodila v drugo polovico, za doseg katere sva morala uporabiti stopnišče, na koncu katerega je svoje izdelke predstavila založniška hiša Pasadena. Kot veste, pod založniško hišo Pasadena izhajata dve, ena bolj, druga manj, strokovni reviji Monitor ter PC&Mediji, Pasadena pa prodaja tudi knjige serij "...for Dummies", ali po naše "... za telebane". Dokaj zanimivo, saj si je lahko vsak mimoidoči zastonj vzel katerokoli od starejših številk Monitorja ter PC&Medijev (le kam bi jih drugače dali). Pa sva v spodnji etaži.

Takoj na začetku spodnje etaže se je nahajal tabor podjetja Incotel, novo podjetje, ki želi biti konkurenca Telekomu pri ponudbi mednarodnih klicev. Pri tem je skoraj nastala afera, saj so Incotelovci mislili, da jih bo Telekom mirno gledal pri tem, ko bodo preko Telekomovega PRI priključka ponujali klice v tujino po cenejši tarifi. Telekom seveda takega "nečastnega namena" ni želel podpirati, zato jim je z mirno vestjo preklical pogodbo o uporabi ISDN priključka, saj trdijo, da ta priključek ni namenjen medomrežnim povezavam.

Malo naprej sva zagledala štant podjetja Iskra Računalniki, pri katerem sva videla kar nekaj zanimivih stvari. Kot prvo stvar, pri katerih jih gre izdatno pohvaliti je to, da so imeli pri sebi celo nekaj novega, kar je bilo za sejem, kot je Teleinfos, popolno presenečenje. Naj vam razkrijem: Iskrini ljudje so imeli popolnoma delujoč primerek tehnologije Bluetooth! V omrežje so bili povezani en notesnik, par slušalk ter Ericssonov mobitel. Zadeva me je popolnoma navdušila, saj se slušalke povežejo z mobitelom ter prevzamejo vlogo prenašalca zvoka. Slušalka sama je izgledala zelo profesionalno ter imela domet desetih metrov od mobitela. Z njo se je dalo tudi upravljati s klici. Sodeč po tem, kar sva videla meniva, da bo Bluetooth prišel še daleč. Poleg tega so imeli tudi delujoč primerek brezžične omrežne povezave v notesniku, promovirali so pa tudi nove Logitechove miške. Prijetno presenečenje na celi črti.

Naprej po poti smo srečali podjetje Parsek, ki ga najbrž bolje poznate kot izdelovalca portala eon.si ter lastnika slovenske podružnice Httpool. Ker sem prepričan, da portal eon.si že dodobra poznate, se ustavimo malo pri Httpool-u. Httpool (DoubleClick) je v Ameriki zelo znan ponudnik oglaševalskih storitev prek interneta, ki združuje dve veji: Httpool je namreč zasnovan tako, da sam išče oglaševalce ter privablja ponudnike oglasnega prostora z ugodnimi cenami, ki se obračunavajo na prikaz oglasa. Ker pa slovenski prostor ni odprt za e-oglaševanje (berite: v tem ne vidijo dosti penezov, da bi se jim splačalo), se Httpool po šele prebuja, a izgleda, da bo uspeh dotične strani v Sloveniji vprašljiv.

Nasproti Parseka je stalo še tretje, zadnje, presenečenje tega mizernega sejma. Podjetje InLife se je, tako kot Incotel, odločilo ponujati mednarodne klice po 20-25% cenejših cenah od našega "nacionalnega ponudnika telefonije". Na ta sejem so se pripravili zelo temeljito. Vedno je bilo veselo, imeli so napovedovalca, ki ga je neprestano spremljala glasba, ki je (namenoma) imela notri vsaj enkrat omenjeno besedo life. Imeli so lepo pripravljen tabor, ki ga je krasila privlačna hostesa, ki je (na moje veliko začudenje) znala odgovoriti na vsa tehnična vprašanja, ki so me zanimala. Izjemno lepo. Razvidno je tudi, da fantje mislijo resno, saj sistem testno že deluje. Na njihovem odru se je odvijala tudi nagradna igra, katere zmagovalci so prejeli 1000 tolarjev zastonjskih mednarodnih pogovorov.

Zaključek

Najprej bi se rada opravičila vsem podjetjem, ki sva jih izpustila iz tega kratkega vodiča po Teleinfosu. Zakaj sva jih izpustila, pa je že drugo vprašanje... Za prireditev, kot je Teleinfos, bi bilo bolje, če bi ostala samo pri seminarskem delu, sejemskega dela pa sploh ne bi bilo oziroma bi se prireditelji vzdržali pobiranja vstopnine. Sejem je bil, za razliko od redkih izjem, ki jih bova eksplicitno naštel spodaj, popolna polomija, za katero se ni splačalo odšteti teh težko privarčevanih tolarjev. Nihče drug razen Teleinfosa si ne more privoščiti, da bi udeleženci, ki plačajo za predavanje poslušali reklame, za katere morajo celo plačati. Zakaj bi si to lahko privoščili na Teleinfosu?

Plusi	Minusi
Miša Novak InLife (ter njih hostesa) Iskra Računalniki	Vse (beri raport)