Članki » Zasebnost » Mnenje: Konec interneta kot ga poznamo
Mnenje: Konec interneta kot ga poznamo
Ste se danes zjutraj zbudili in kot običajno poslali mail svoji najljubši ukrajinski konkubini, nato pa pol ure preživeli na vroči telefonski liniji? Naj vas spomnimo, da od danes velja določba zakona o elektronskih komunikacijah, ki tudi spletnim ponudnikom nalaga hrambo podatkov. Operaterji govorne in mobilne telefonije so to doslej že počeli, zdaj se jim bodo pridružili tudi ISP-ji. Podatki, ki se bodo kopičili na njihovih diskih, so podatki o pošiljatelju in prejemniku, čas in trajanje komunikacije, o vrsti komunikacije in podatki o opremi, ki je bila uporabljena. Država bo tako lahko vsak trenutek izvedela, komu ste napisali e-mail, komu ste telefonirali (tudi prek IP telefonije) in s katerega računalnika ste to počeli.
Če torej kdaj v prihodnje računate kandidirati za predsednika ali pa vsaj na službo v državni upravi, potem vam svetujemo, da svoj jutranji ritual spremenite v prebiranje Družine in poglabljanje znanja o življenju pižmovk. Naša življenja bodo poslej morda postala malce bolj dolgočasna, a na drugi strani bolj varna. Ukrep je namreč namenjen zatiranju terorizma. Vsaj tako so zagotavljali pred tremi leti, ko so direktivo sprejeli, vmes pa je iz izjav našega notranjega ministra postalo jasno, da bodo po naših klikih in klicih brskali tudi pri preiskovanju povsem navadnih kaznivih dejanj. Ali pa kar iz srbeče zvedavosti za zatiranje političnih nasprotnikov. Kot se je v Sloveniji že pokazalo, so sicer zasebni ponudniki storitev telefonije državi nadvse pripravljeni razpreti ritna hlebca, ko je treba omogočiti nezakonit vpogled v hranjene podatke. Spomnimo se primera Ranc.
Kako bodo lovci na terorizem obšli razne VPN-je, anonymizerje, kriptiranje podatkov in javne računalnike v knjižnicah, ki se jih bodo teroristi zagotovo posluževali, ni znano. Važno je, da so prebivalci dobili topel občutek varnosti, proizvajalci diskov pa odličen posel, saj bo vse te podatke treba nekje skladiščiti. Sploh v Sloveniji, ki se je odločila za skrajni rok hranjenja kot ga dopušča direktiva, torej 24 mesecev. Vlada je daljšo hrambo v predlogu zakona obrazložila z več možnostmi za učinkovit in uspešen kazenski pregon in pri tem tudi suvereno ugotovila da, citiram:
dodatni mediji za hrambo v tem pogledu ne predstavljajo večjega stroška.
Kakšne posebne raziskave na to temo ne navajajo, a če tako trdi vlada kot predlagatelj, potem bo že držalo. Vsekakor pa to pomeni, da bodo povsem tržno usmerjene zasebne družbe s kupljenimi in vendarle ne tako poceni terabajti, sponzorirale pregovorno počasno delo našega sodstva in policije. Uporaba besedne zveze »učinkovit kazenski pregon« se v tem kontekstu bere kar nekoliko perverzno.
Nov ukrep v boju proti terorizmu pa bo za vse nas lahko tudi poučen. V kratkem bomo volili evropske poslance in tokrat lahko poskrbimo, da med njimi ne bo več topoumnežev, ki v imenu varnosti zlahka žrtvujejo našo zasebnost.
- ZeKom-A (člen 107.a in 107.b)
- študija glede roka hranjenja podatkov (drugi odstavek, 88. stran)
Osebni dokument je relikt socializma in komunizma
- Blaž Mazi ::
Ste tudi vi včasih zbegani, ko zasledite novice, v katerih se pojavlja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar? Glede na to, da imajo mediji v svojem "prime timeu" omejeno število znakov, točno določeno minutažo in morajo tako ali tako uravnoteženo predstavljati ...
Slovenija briše
- ::
Danes je žalosten dan za slovenske borce proti terorizmu. Že tretji večji udarec obveščevalnim zmogljivostim na področju preganjanja tovrstne nevarnosti. Pa začnimo na začetku. Leta 2005 je ustavno sodišče razsodilo (odločba), da je prisluškovanje, ...
Intervju z Darkom Bulatom
Darko Bulat je direktor K2.neta in predsednik SISPE. Slovenija je pred kratkim sprejela zakon o elektronskih komunikacijah, ki predvideva nadzor interneta. 107. člen od operaterjev zahteva, da na lastne stroške zagotovijo ustrezno opremo za zakonito prestrezanje telekomunikacij. ...
Zakoniti nadzor v Sloveniji (2.del)
V soboto, 2. oktobra 2004, je v zgodnjih jutranjih urah, v času predvolilnega molka, več kot 70.000 uporabnikov Mobitela prejelo nezaželena in nenaročena sporočila SMS s politično vsebino. Iz fotografije spornega SMS sporočila, objavljene v Mladini, je razvidno, ...
Pravica do pozabe in izbris zgodovine
- Gorazd Božič ::
Pred nekaj tedni je Matej Kovačič objavil zanimiv sestavek o potvarjanju številke klicočega v telefonskih omrežjih. Prikazal je metode, ki omogočajo pošiljanje SMS sporočil in izvedbo klicev iz poljubne telefonske številke. Čeprav so te metode strokovnjakom znane že kar nekaj časa, jih je lepo povzel ...