NASA - Čeprav je pretežni del letošnjega leta Voyagerju 1 kazalo sila slabo, je NASA spet bolj optimistična. Voyager 1 sicer na Zemljo še vedno pošilja stalen tok podatkov, a so ti nesmiselni. Inženirji so precej prepričani, da težava tiči v računalniku za FDS (flight data subsystem), ki je odgovoren za obdelavo podatkov pred pošiljanjem na Zemljo.

Popravljanje na daljavo je zapleteno, še težje pa je to početi z zamikom. Svetloba in s tem signali do 24 milijard kilometrov oddaljene sonde potujejo 22,5 ur, torej inženirji potrebujejo skoraj dva dni, da ugotovijo, ali je kakršenkoli ukaz kaj rešil. Upanje pa vzbujajo podatki, ki so jih prejeli 3. marca. Tedaj je Voyager 1 poslal zapis celotne vsebine pomnilnika FDS, kar je bil odgovor na 1. marca poslan ukaz, naj FDS preizkusi različne sekvence.

Izpis vsebine celotnega pomnilnika je dragocen, ker ga sedaj NASA primerja s podobnim zapisom iz časa, ko napake še ni bilo. Šele 10. marca so inženirji ugotovili, da so prejeli celoten zapis...

Slo-Tech - Minuli teden smo obeleževali svetovni dan števila pi, ki zaradi desetiškega približka pade na 14. marec (3,14). Pred dvema letoma je skupina Googlovih inženirjev dan počastila z izračunom 100 bilijonov števk tega števila, letos pa je ekipa iz StorageReviewa izračunala še malo več cifer. Kot so pojasnili v videoposnetku, so bili ključni za izračun 105 bilijonov decimalnih mest števila pi pogoni SSD. Lani so Googlov dosežek izboljšali v hitrosti, to pot pa v obsegu.

Za podvig so potrebovali 36 pogonov SSD, na katere so shranili skoraj petabajt podatkov. Ob tem priznavajo, da praktične potrebe po poznavanju števila pi na toliko decimalk ni. Za kakršnekoli realne probleme zadostuje že precej manj decimalk. S 44 decimalnimi mesti lahko obseg vesolja opišemo z natančnostjo velikosti kvarka. NASA nikoli ne potrebuje več kot 16 decimalk. A izračunavanje bilijonov mest ni namenjeno matematiki, temveč gre za inženirski podvig.

Za izračun so potrebovali 75 dni. Uporabljali so sistem 2P 128-jedrni AMD EPYC Bergamo 9754 z 1,5 TB pomnilnika in petabajtom diskovnega polja (36x 30.72TB Solidigm D5-P5316 SSD). Vse skupaj je teklo na Windows Server 2022. Pri tem so morali rešiti kopico tehnoloških omejitev, kar je bil tudi smisel podvig....

Slo-Tech - Po 20 letih je odprtokodni prevajalnik iz COBOL-a prek C-ja v izvršljive datoteke nared. Čeprav smo med razvojem ugledali že številne verzije GnuCOBOL-a, si je Fabrice Le Fessant šele sedaj drznil razglasiti GnuCOBOL za industrijsko zrel kos programske opreme, ki lahko konkurira komercialnim izdelkom.

Programski jezik COBOL (Common Business-Oriented Language) ima že častitljivo starost, saj so ga prvikrat predstavili leta 1959. Kot visokonivojski jezik je bil napisan z mislijo na prenosljivost med platformami - to velja še danes - in je vmes postal ne le de facto, temveč tudi de iure standard. Razvoj je svoj čas financiralo ameriško obrambno ministrstvo, danes pa COBOL poznamo zlasti kot jezik, ki še vedno teče v številnih finančnih ustanovah. Njegova razširjenost se v zadnjih letih celo povečuje - vsakokrat ko obiščemo bankomat, se nekje v ozadju izvede tudi koda v COBOL-u.

COBOL danes podpirajo IBM, Micro Focus in Fujitsu. GnuCOBOL je brezplačna odprtokodna implementacija, kar...