Slo-Tech - Nemška aplikacija Corona-Warn-App v novi verziji 2.5, ki je izšla včeraj, dobiva novo pomembno funkcionalnost. Odslej bo omogočala hranjenje digitalnih certifikatov, s katerimi bodo lahko uporabniki dokazovali svoj status cepljenega, prebolevnika ali testiranega. V aplikaciji bodo lahko hranili dokazila zase in za do tri druge osebe, kot so otroci. V aplikacijo status oziroma certifikat vnesejo s skeniranjem kode QR, ki jim jo na potrdilu izda zdravnik glede na njihovo stanje. Potrdilo o cepljenju je bilo možno dodati že v verzijo 2.3, ki je izšla junija, prav tako z vnosom kode QR.

V aplikaciji vneseni certifikati ostanejo trajno, veljavnost pa bo odvisna od pravil. To pomeni, da je možno dodati več certifikatov, denimo za cepljenje in hitri test. Aplikacija bo najprej prikazala najbolj relevantnega, torej v konkretnem primeru manj kot 24 ur star hitri test, nato pa potrdilo o cepljenju. Druga novost so statistični podatki o cepljenju. Uporabniki si lahko ogledajo, koliko ljudi...

Bloomberg - Pomanjkanje čipov, ki je zajelo svet po klecanju proizvodnje zaradi covida in kasnejšemu silovitemu odboju povpraševanja, že kaže posledice pri gospodarski rasti. Kot je videti, se bodo težave vlekle še celo leto in vsaj v začetku prihodnjega. AMD-jeva izvršna direktorica Lisa Su je v intervjuju za Barron's povedala, kako se AMD sooča s pomanjkanjem.

Lisa Su pojasnjuje, da se zadnjih 12 mesecev soočamo s povpraševanjem po čipih, ki presega tudi najbolj optimistična pričakovanja. AMD se trudi povečevati proizvodnjo, da bi sledil temu povpraševanju in jo vsako četrtletje tudi povečajo, a bo vsaj do pričetka prihodnjega leta povpraševanja še vedno več od ponudbe, ugotavljajo. Podobnega mnenja so tudi v Intelu, kjer so najhujše razmere napovedali v drugi polovici tega leta, potem pa naj bi se krivulja obrnila navzgor. Intel ocenjuje, da se bo stanje povsem normaliziralo šele leta 2023, če vmes ne bo dodatnih pretresov.

Kompleksen splet razlogov, ki je povzročil to situacijo, je danes...

Reuters - Francoski varuh konkurence (Autorité de la concurrence) je Googlu izrekel 500 milijonov dolarjev kazni, ker v nasprotju z odločitvijo agencije niso uspeli skleniti dogovora z založniki glede nadomestil za prikazovanje izvlečkov novic v Googlovih storitvah. Agencija je januarja letos odločila, da se mora Google pogajati v dobri veri in skleniti pošten dogovor, koliko nadomestila pripada založnikom v zameno za prikazovanje izvlečkov v Google News, pri čemer Google ne sme enostransko prekiniti odnosa in ukiniti storitve, saj ima prevladujoč tržni položaj. Ker Google tega ni storil, mu je Agencija izrekla pol milijarde evrov globe in naložila, da v naslednjih dveh mesecih pripravi sprejemljive ponudbe. Ob nadaljnjem neupoštevanju Googlu grozi 900.000 evrov kazni za vsak dan zamude.

V tokratnem postopku je bilo ključno vprašanje, ali je Google spoštoval predhodno odločitev agencije, ne le formalno, temveč tudi v duhu odločitve. Ta je od njega terjala, da se pogajanja z vsakim...

Bloomberg - Ko je 15. februarja letos Teksas zajel arktični mraz, zaradi česar se je država pogreznila v pet dni trajajoči temo in mraz, si je malokdo mislil, da bo račune za elektriko in ogrevanje plačeval še več let. Energetski sistem države je bil v nekaj urah na tleh, zaradi česar so sočasno cene poletele v nebo, ponudba energentov - zlasti plina in elektrike - pa je strmoglavila. Komur so še gorele luči, je to kmalu krepko obžaloval. Na drugi strani enačbe pa so bili proizvajalci zemeljskega plina in upravljavci plinovodov. Ti so v petih dneh ustvarili 11 milijard dolarjev, od česar so tri četrtine plačale elektrarne, ki so to podražitev veliki meri prenesle na potrošnike, preostanek pa porabniki plina za ogrevanje in kuho. Podrobnosti so znane, razkriva Bloomberg.

Da bi šlo nekaj hudo narobe, je bilo nekaterim jasno že dni pred ohladitvijo. Proizvodnjo zemeljskega plina so začeli krčiti, ker je bilo jasno, da oprema ni prilagojena za prihajajoče arktične temperature. Od 9. februarja...

Slo-Tech - V petek so še neodprto kopijo videoigre iz leta 1987 The Legend of Zelda prodali za 870.000 dolarjev, kar je predstavljalo rekord. Dotlej ga je držal izvod Super Mario Bros, ki je pred tremi meseci novega lastnika dobil za 660.000 dolarjev. Dražba Zelde se je začela pri 110.000 dolarjih in je tako visoko ceno dosegla, ker je šlo za izvoz iz druge polovice leta 1987 z oznako NES R, ki mu je sledila večja proizvodnja leto pozneje (REV-A). Pomagalo je tudi dejstvo, da igra še ni bila odprta.

A trajalo je le dva dni, da padel tudi ta rekord. Izvod Super Mario 64 so prodali za 1,56 milijona dolarjev. To je prva igra, ki je bila prodana za več kot milijon dolarjev. Ta igra je iz leta 1996 in je bila prav tako neodprta. Iz Heritage Auctions so sporočili, da niso pričakovali, da bodo po prodaji Zelde še en rekord postavili kar na isti dražbi. A ker so v tako dobri kondiciji, torej neodprte in odlično ohranjene, le še štiri kopije Super Mario 64, je cena pač eksplodirala.

Te ekstremno...