Slo-Tech - Danes je izšla nova različica enega najbolj priljubljenih programskih jezikov Python 3.12. Razvijalci so kot ključno smer razvoja zastavili pohitritev programskega jezika, ker je sicer težak cilj, saj je Python interpretiran jezik, a različica 3.12 predstavlja prvi korak. Ta je hitrejši, pomnilniško manj požrešen in učinkovitejši.

To so dosegli na različne načine. Pythonovi objekti so bili doslej veliki, saj je samo glava praznega objekta obsegala 208 bajtov. Odslej bo takšna glava pol manjša, in bo merila le še 96 bajtov. Že Python 3.11 je izboljšal interpreter, ki je ob poganjanju avtomatično izbiral najhitrejše ukaze (adaptive specializing interpreter). Python 3.12 to funkcijo še širi in nadgrajuje. Poseben poudarek so namenili večnitenju, ki je bilo v Pythonu tradicionalno slabo. Tehnično je obstajalo, a je dejansko vsako jedro dobilo svojo kopijo kode, programer pa je moral poskrbeti za razdelitev dela. Ena izmed rešitev je uvedba podinterpreterjev (subinterpreter), ki tečejo...

Slo-Tech - Umetno inteligenco v modernih inkarnacijah si radi predstavljamo kot vsemogočno, ki enostavno prebere vsa besedila in pregleda vse slike, da se nauči nadčloveške pameti. To je morda končni cilj, a trenutno poleg inženirjev, ki jo sestavijo, potrebuje še ogromno ročnega dela. To delo opravljajo slabo plačani označevalci (taggers) vsebin, na katerih se trenira umetna inteligenca. Proizvajalci o tej nebleščeči plati neradi govorijo. Le Googlov DeepMind uradno komentira položaj ljudi, ki opravljajo tako imenovano bogatenje podatkov (data enrichment).

NBC piše o Alexeju Savreuxu iz Kansas Cityja, ki za 15 dolarjev na uro počne prav to. Kot podizvajalec za OpenAI brez dodatnih pravic in zavarovanj označuje posnetke, pripravlja stavke in ostale informacije, ki so nujno potrebne za učenje ChatGPT. Kot pravi, je to neugledno in skrito delo, ki pa je nujno za obstoj umetne inteligence v trenutni obliki. Opravlja se v nestandardiziranih oblikah, po potrebi, običajno prek posrednikov,...

Slo-Tech - Pod okriljem Evropske komisije in Sveta za regionalno sodelovanje je 38 mobilnih operaterjev iz EU in z Zahodnega Balkana podpisalo dogovor o prostovoljnem znižanju stroškov gostovanja. To se je napovedovalo že na lanskem vrhu v Tirani, ko so podpisali deklaracijo o znižanju stroškov prenosa podatkov. Prva znižanja cen pričakujemo 1. oktobra letos.

Zahodni Balkan pomeni naslednje države Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija in Srbija. Državljani EU imajo pri gostovanju v teh državah izjemno visoke stroške, enako pa velja tudi v obratni smeri. Novi dogovor omejuje cene za prenos podatkov, ki bodo od 1. oktobra letos znašale največ 18 evrov na gigabajt. Leta 2026 se bo ta cena znižala na 14 evrov, leta 2028 pa na devet evrov. Hkrati bodo vsako leto oktobra preverjali, kako se izvaja dogovor in ali so potrebne spremembe.

Novost bo veljala tako za gostovanje iz EU na Zahodnem Balkanu kakor v obratni smeri. Medtem imajo operaterji Zahodnega Balkana že...