Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo izstrelili že pred 43 leti in je odtlej zapustila Osončje, je še vedno živahna in aktivna. Nekoliko teže pa je z njo komunicirati, saj potuje proti jugu glede na ekliptiko. Čeprav ima NASA tri zemeljske postaje za radijsko komunikacijo v vesolju - v Avstraliji, Španiji in Kaliforniji - ki tvorijo Deep Space Network in omogočajo neprestano komunikacijo z vesoljskimi plovili, je Voyager 2 tako južno, da ga lahko prikličejo le iz Canberre. Ta je bila od marca v remontu, zato Voyagerju 2 ni bilo možno poslati nobenega ukaza (v drugo smer pa je komunikacija še šla).

Voyager 2 ni vedno letel proti jugu. Leta 1989 je obletel Neptun in da je lahko obiskal njegovo luno Triton, je izkoristil gravitacijo planeta in obrnil proti jugu. Odtlej leti daleč na jug in ga lahko prikličemo le z južne poloble. Voyager 1 pa potuje bliže ekliptiki in ga lahko prikličemo tudi iz Španije in Kalifornije,

Postajo v Canberri so zgradili že leta 1965, zato so marca letos morali...

Financial Times - Volvo Trucks namerava leta 2021 prvi pričeti prodajo težkih električnih tovornjakov, polna proizvodnja pa naj bi se začela leto dni pozneje. Vozila so električne različice njihovih siceršnjih modelov Volvo FH, FM in FMX s skupno težo 48 ton. Doseg bo znašal približno 300 kilometrov, odvisno od konfiguracije akumulatorjev, zaradi tega naj bi bila ta vozila namenjena predvsem regionalnemu tovornemu prometu in prevozom v gradbeništvu. V podjetju tako v partnerstvu s podjetjem Swerock trenutno preizkušajo mešalec betona in dvigalo.

Po besedah Rogerja Alma, predsednika uprave, si v zvezi s skupnim stroškom lastništva (TCO), ki poleg cene vozila zajema še operativne stroške, stroške financiranja in drugo, prizadevajo električna tovorna vozila izenačiti z dizelskimi.

Volvo sicer že od leta 2008 prodaja električne avtobuse, lani pa so pričeli s prodajo 27-tonskih kamionov Volvo FE in FL Electric. Še v tem desetletju pa nameravajo ponuditi kamione z daljšim dosegom, ki jih bo poganjala...

Nature - Raziskovalci so z opazovanjem magnetarja v naši galaksiji potrdili tezo, da so te mlade hipermagnetne nevtronske zvezde viri vsaj nekaterih hitrih radijskih izbruhov, ki že dobrih ducat let begajo astronome in astrofizike.

Leta 2007 so ameriški astrofiziki v šest let starih meritvah avstralskega radijskega teleskopa Parks razbrali dotlej neznan fenomen: močan in zelo kratkotrajen radijski blišč dolžine nekaj milisekund. Rodila se je kategorija hitrih radijskih izbruhov FRB (fast radio burst), ki je hitro postala ena poglavitnih ugank sodobnega opazovanja vesolja. Zaradi ponavljajoče se in izjemno usmerjene narave nekaterih takšnih dogodkov so se na primer pojavile tudi hipoteze, da gre za komunikacijsko metodo tujskih civilizacij. Toda bolj prizemljeni raziskovalci so imeli že spočetka za enega glavnih osumljencev nevtronske zvezde. Medtem ko so nekateri blišči enkratne narave in verjetno posledica katastrofičnih dogodkov, kot so supernove ali trki večjih nebesnih teles, pa jih...