»

British Museum ponudil 1,9 milijona fotografij pod licenco CC4

Posnetek iz baze. Slika: British Museum

Slo-Tech - British Museum je sporočil, da bo odslej 1,9 milijona fotografij iz njihovih zbirk za nekomercialno rabo prosto dostopnih na spletu. Uporabniki ne bodo potrebovali nobene registracije, temveč bodo fotografije preprosto pretočili s spleta. Tam so odslej objavljene pod licenco Creative Commons 4.0, ki dovoljuje deljenje v vseh oblikah in medijih ter predelovanje fotografij v nekomercialne namene. Pri tem je treba navesti vir fotografij, ki je British Museum.

Muzej je imel že doslej obširno bazo fotografij na spletu, a se je bilo treba za prenos registrirati. Prvo verziji so na splet postavili leta 2007 (Collection Online), odtlej pa se je razširila. Zadnjo prenovo so dlje časa načrtovali, a so jo zaradi epidemije virusa korona nekoliko pospešili. V njej je 280.000 novih fotografij in 85.000 novih objektov, ki doslej niso bili fotografirani. Med fotografiji najdemo na primer Rosetto Stone in skulpture iz Partenona. Nekatere objekte si je odslej možno pogledati zelo od blizu.

6 komentarjev

V Play Storu tudi vohunske aplikacije državnih hekerjev

Slo-Tech - Navajeni smo že, da se tudi v uradnem Google Play Storu znajdejo aplikacije sumljive provenience in zlih namenom, ki jih tja podtaknejo kriminalci, ki uspejo začasno pretentati Googlov (resda luknjičav) nadzor. Redkeje pa se zgodi, da zlonamerne aplikacije tja skrijejo kar državni obveščevalci. Raziskovalci iz podjetja Kaspersky poročajo o primeru skupine OceanLotus z napadom PhantomLance, ki se je ukvarjala prav s tem. Na Play Store so podtaknili malware, s katerim so vohunili po telefonih uporabnikov iz Vietnama, Bangladeša, Indonezije in Indije.

V konkretnem primeru cilj ni bil okužiti čim več ljudi, temveč nekaj točno določenih posameznikov. Napadalci so zgolj želenim tarčam poslali elektronska sporočila s povezavami na aplikacije, ki so vsebovale vohunsko kodo. V tem primeru bodo žrtve bolj verjetno zaupale, da je aplikacija legitimna, ker povezava vodi do Play Stora. Na podoben način namreč povezavo do svojih aplikacij pošiljajo legitimna podjetja, denimo nove spletne banke....

15 komentarjev

Zoom: od stranskega igralca do trendsetterja

vir: Pixabay

Slo-Tech - Videokonfenečna storitev Zoom je še decembra lani beležila 10 milijonov dnevnih uporabnikov. Kar sicer ni malo, a slabih pet mesecev pozneje jih je dnevno že 300 milijonov, ker je precej več. Drži, da je Zoom vmes doživel nekaj docela upravičenih varnostnih pogromov, vodstvo pa je celo lagalo glede šifriranja pogovorov. A uporabnikov, se zdi, vse to ni odvrnilo.

Je pa toliko bolj ujezilo velike ponudnike. Globalna karantena, priložnost, da pridobijo uporabnike na svojih storitvah za sporazumevanje, jih je očitno obšla. Kljub temu, da so njihove storitve večinoma end-to-end šifrirane, medtem ko Zoom (še) ni. Google glede svojega storitve Meet (ta je bila doslej plačljiva in nekoliko bolj konkurenčna Zoomu, kot Duo) poroča o sto milijonih uporabnikov dnevno, Microsoftov Skype je na 40, Teams pa na 45 milijonih dnevno. Zato sta se obe podjetji zadnje dni odločili postati sledilca in svojim storitvam dodajata funkcionalnosti, ki spominjajo na Zoomove.

Google je tako včeraj objavil,...

43 komentarjev

Z genskim inženiringom napravili praktično uporabne svetleče rastline

Vice - Ruskim raziskovalcem je s prenosom genov iz gliv uspelo vzgojiti rastline, ki se svetijo stalno in dovolj močno, da je to mogoče zaznati s prostim očesom. Uspeh tlakuje pot svetlečim okrasnim rastlinam, uporaben pa bo tudi v raziskovalne namene.

Nekatere bakterije, glive in živali - na primer kresničke - so sposobne oddajanja svetlobe, oziroma bioluminiscence, medtem ko rastline takšne zmogljivosti niso razvile. V preteklem desetletju se je zato razpasla ideja, da bi to sposobnost prenesli tudi v rastline in napravili (na primer) fikus, ki se sveti v temi. Še posebno je popularna med biotehnološkimi zagonskimi podjetji in je botrovala tudi neuspešnemu kickstarterjevskemu projektu. Uporaba genov iz bakterij in kresničk se doslej ni kaj prida obrestovala; jakost pridobljene svetlobe je tako nizka, da jo je celo v temi težko opaziti, načini pa so se obenem izkazali tudi kot toksični za rastline, ki imajo zaradi tega oteženo rast. Strokovnjaki iz MITja so namesto genskega inženiringa...

26 komentarjev